Nemalokrat se zastavlja vprašanje, kako si mesto zamišlja razvoj turizma, če je velikokrat prvi dejavnik, ki pozdravi obiskovalca, neprijeten vonj. Vprašanj na temo smradu je bilo v javnem prostoru nanizanih že veliko, to pa je bilo tudi vse. Nekaj medijskih poročanj in razprave na družbenih omrežjih, potem se je do naslednjega neznosnega vala smradu na problem pozabilo.
Letošnjo jesen se je na družbenem omrežju Facebook oblikovala skupina oziroma civilna iniciativa za Ptuj brez smradu. Skupina ima 200 članov, zaradi aktualnih zdravstvenih razmer so trenutno prisotni le v digitalnem okolju. »Naš skupni cilj je bistveno zmanjšanje emisij smradu na Ptuju, predvsem v mestnem jedru. Smrad nas moti kot prebivalce, saj zelo vpliva na kakovost življenja, obenem vpliva na razvoj turizma in gostinstva. Kultura sprenevedanja v zvezi s smradom se je zažrla v lokalno skupnost do te mere, da povzročitelji smradu zatrjujejo, da ne smrdi, občina pa jim očitno verjame. Drugače si ni mogoče razložiti dejstva, da v veljavnem programu varstva okolja smrad ni omenjen niti z besedo. Ker je na to temo občina prebivalce in turistično-gostinski sektor do zdaj pustila na cedilu, je edina možna pot do ureditve razmer prek pritiska občanov, zato tudi ustanovitev civilne iniciative,« je povedal Matjaž Gerl.
Letos zaudarja(lo) še bolj kot pretekla leta
Sogovornik je poudaril, da se je problem smradu letos znatno zaostril. »Prebivalci mesta vemo, da večina smradu prihaja iz objektov Perutnine Ptuj, čeprav njena PR-služba pravi, da to ni res. V tem trenutku smo v fazi zbiranja različnih informacij, ki nam bodo služile pri izvedbi aktivnosti. Vsekakor bosta prva naslova Perutnina Ptuj in MO Ptuj, saj si želimo vzpostaviti dialog na osnovi dejanskega stanja in pripoznanja, da problem (smrad) obstaja. Za zdaj nam pri reševanju problema država (inšpekcija) zaradi odsotnosti predpisov ne more priskočiti na pomoč, čeprav tudi na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) obljubljajo sprejetje regulative, ki bo urejala področje smradu. Glede na trenutne razmere v zvezi z epidemijo so naše aktivnosti upočasnjene, jih bomo pa stopnjevali, ko bo to mogoče in primerno.«
Država korak bližje sprejetju zakonskih podlag
Smrad v okolju in njegov izvor, čeprav se načeloma ve, od kod smrad prihaja, je zelo težko dokazati. Pravzaprav skoraj nemogoče, ker so pravne podlage za to področje v Sloveniji pomanjkljive. Zavezanec, ki s svojo dejavnostjo predstavlja potencialno okoljsko tveganje, je dolžan pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). V dovoljenju so navedene dovoljene vrednosti emisij. Inšpektor lahko pri zavezancu izvede le nadzor nad izvajanjem OVD. Orodja, da bi ukrepal v zvezi z emisijami v zraku, kot je na primer problem smradu na Ptuju, pa nima v rokah. »Pristojni inšpektor ukrepa, če ugotovi, da naprava ne obratuje v skladu z OVD. Če OVD nima določil o omejitvah širjenja neprijetnih vonjav, inšpektor nima podlage, po kateri bi ocenjeval kršitev zaradi širjenja neprijetnih vonjav iz objekta in izrekal ukrepe,« so razložili na MOP in dodali, da je zakonodajna podlaga, ki bo urejala področje smradu v okolju (obremenjenost zunanjega zraka z neprijetnim vonjem), v pripravi. »Osnutek predpisa, ki je v nastajanju, bo vseboval ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja emisij vonja, uporabo tehnik čiščenja emisij vonja, mejne vrednosti emisije vonja in izvajanje obratovalnega monitoringa. Z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag bo ministrstvo pripravilo spremembe v predpisih, ki bodo dopolnile obstoječo normativno ureditev emisije vonja. Načrtujemo, da bo osnutek predpisa pripravljen v tem letu.«
Že desetletje se nič ne premakne
V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) so spomnili, da se na sprejetje pravnega akta, ki bi predpisal dopustne meje smradu, čaka že več kot desetletje. »Splošno znano je, da je bil osnutek 'uredbe o smradu' pripravljen že leta 2009 in ni bil dan v obravnavo zaradi lobijskih interesov podjetij in posameznikov z ministrstva, saj bi morali polovico podjetij, ki povzročajo smrad, takoj zapreti.«
Glede predpisa, ki je na MOP v pripravi in bo reguliral dopustne meje smradu, je Vojko Bernard, predsednik AAG, poudaril: »Predpis bo dajal zakonsko podlago za prijavo kršiteljev. S tem bomo, če ne bodo 'cokla' ponovno inšpekcijske službe, vzpostavili nadzor in v največji mogoči meri preprečili prekomerno izpostavljenost prebivalcev neprijetnemu vonju. Ostajamo optimisti in računamo, da se bo MOP držal svojih zagotovil. Če bo drugače, bomo nadaljevali prizadevanja za sprejem ustrezne zakonodaje na druge načine.«
Trden steber gospodarstva
»Perutnina Ptuj je del okolja, v katerem delujemo, se razvijamo in v katerem živijo tudi naši zaposleni, zato je tudi nam v interesu, da delujemo odgovorno in zavzeto s čim manjšimi vplivi na okolje. Znotraj naše branže in znotraj naših tehnoloških postopkov poskušamo vpeljevati najsodobnejše tehnologije in si prizadevamo za to, da je naš vpliv na okolje iz dneva v dan manjši. Zavedati pa se moramo, da smo Perutnina Ptuj eden največjih gospodarskih subjektov v tem okolju, od katerega so odvisne številne družine tako zaposlenih kot kooperantov in nekaterih dobaviteljev, ki so vezani na nas. Smo trden steber gospodarstva v regiji, v Sloveniji in širše. Tako s civilno iniciativo kot mestno občino in z vsemi ostalimi zainteresiranimi javnostmi smo se zmeraj pripravljeni pogovarjati na najvišji ravni podjetja ter pogledati, na kakšen način bi lahko izboljšali počutje vseh nas, ki živimo in delujemo v tem okolju. Zato težko dobronamerno sprejemamo tako enostransko označevanje Perutnine Ptuj kot slabega deležnika tega okolja,« je povedal generalni direktor Enver Šišić.
