Radioaktivna voda iz Fukušime bo najverjetneje končala v morju
L.K.
16. 10. 2020, 14.16
Posodobljeno: 16. 10. 2020, 14.20
Deli članek:
Rezervoarji, v katerih jo skladiščijo, se bodo napolnili do leta 2022.
Reuters
Rezervoarji z radioaktivno vodo
Leta so premlevali, kam z radioaktivno tekočino, med katero je tudi voda, s katero so leta 2011 hladili elektrarno Fukušima, potem ko se je tam kot posledica močnega potresa in cunamija zgodila jedrska katastrofa. Zdaj kaže, da bo Japonska radioaktivno vodo spustila v morje, čemur pa nasprotujejo okoljevarstveniki in ribiči. Znanstveniki po drugi strani menijo, da je tveganje zanemarljivo.
Reuters
Razdejanje, ki ga je pred leti povzročil cunami.
Odtakanje več kot milijona ton vode, ki je bila filtrirana, da bi zmanjšali njeno radioaktivnost, bi se lahko začelo leta 2022, poročajo japonski mediji. Pred izpustom bi jo lahko razredčili, da bi bila 40-krat manj koncentrirana, celoten postopek pa bi trajal 30 let.
Uradno odločitev gre pričakovati še ta mesec.
Polni do leta 2022
Prostora za skladiščenje vode, v kateri sta tudi podtalnica in deževnica, ki pronica v elektrarno, zmanjkuje. Večino radioaktivnih izotopov so odstranili s kompleksnim filtriranjem, ne pa tudi tritija. Vodo zato skladiščijo v ogromnih rezervoarjih, ki se bodo napolnili do leta 2022. Radioaktivna voda naj bi se v zajetnosti Tihega oceana hitro razredčila, tritij pa naj bi predstavljal le majhno tveganje za zdravje ljudi in živali.
Potres in cunami
11. marca 2011 je severovzhodno obalo Japonske stresel potres z magnitudo 9, ki je sprožil 15-metrski cunami. In medtem ko so varnostni sistemi potres preživeli, je cunami povzročil dodatno škodo. Hladilni sistemi so v dneh po potresu odpovedali, zaradi česar se je sprostilo na tone radioaktivnih snovi. Sledila je najhujša jedrska nesreča po Černobilu leta 1986.
V potresu in sledečem cunamiju je umrlo ali izginilo približno 18.500 ljudi, več kot 160.000 jih je moralo zapustiti svoje domove.
Reuters
