"To je trenutek ponosa," je v prvem odzivu dejal tiskovni predstavnik WFP Tomson Phiri. "Letos smo več kot samo odgovorili na klic dolžnosti", ko je WFP ohranil dostavo mednarodne pomoči kljub omejitvam zaradi pandemije covida-19, je dejal novinarjem v Ženevi.
"V nekem trenutku smo bili največja letalska družba na svetu, ko je bila večina letalskih prevoznikov, če ne celo vsi, prizemljena," je ponazoril. Ob tem je opozoril, da se bodo potrebe po zmanjšanju lakote v svetu zaradi koronske krize najverjetneje še povečale.
Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos od posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901. Med nominiranci so bili švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), aktivisti za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange.
Na družbenem omrežju twitter pa je WFP zapisal, da je Nobelova nagrada močan opomnik, da je izkoreninjenje lakote v svetu neločljivo povezano s končanjem vojn in konfliktov.
Kot je v utemeljitvi odločitve o 101. prejemniku nagrade za mir poudarila predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, je Svetovni program za hrano največja humanitarna organizacija, ki se ukvarja z vprašanjem lakote in spodbuja varnost hrane. Lani je WFP zagotovil pomoč skoraj stotim milijonom ljudi v 88 državah, ki so žrtve lakote in pomanjkanja varnosti hrane.
Reiss-Andersenova je opozorila, da se trendi glede lakote v zadnjih letih slabšajo. "Leta 2019 je zaradi akutne lakote v svetu trpelo 135 milijonov ljudi, kar je največ v več letih. Najbolj se je to število povečalo zaradi vojn in oboroženih konfliktov," je poudarila.
Opozorila je še, da je pandemija koronavirusne bolezni pripomogla k naraščanju števila žrtev lakote v svetu. V državah, kot so Jemen, DR Kongo, Nigerija, Južni Sudan in Burkina Faso se je zaradi kombinacije oboroženega konflikta in pandemije število ljudi, ki živijo na robu lakote, dramatično povečalo.
WFP je po navedbah Nobelovega odbora v pandemiji še okrepil svoje delovanje. "Dokler ni cepiva, je hrana najboljše cepivo proti kaosu," je poudarila Reiss-Andersenova.
Lani je nagrado prejel etiopski premier Abiy Ahmed za prizadevanja za mir v regiji.
Opozorila je, da svetu grozi humanitarna katastrofa nedoumljivih razsežnosti, če WFP in druge organizacije, ki zagotavljajo pomoč v hrani, ne bodo prejele finančne podpore, za katero so zaprosile. "Vez med lakoto in oboroženim konfliktom je začarani krog," je še dejala. Kot je pojasnila, vojna povzroči lakoto, po drugi strani pa tudi lakota botruje tlečim konfliktom, ki se lahko stopnjujejo z uporabo nasilja.
Podpora za večjo varnost hrane po mnenju Norveškega Nobelovega odbora ne preprečuje le lakote, temveč tudi prispeva k povečanju možnosti za stabilnost in mir. WFP je bil gonilna sila pri kombiniranju prizadevanj za mir in humanitarnega dela v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, je dejala Reiss-Andersenova.
WFP, ki ima sedež v Rimu, je bil ustanovljen leta 1961, njegovo poslanstvo pa je zadostiti svetovnim potrebam po hrani, spodbujati gospodarski razvoj in dosegati socialno ravnotežje v nerazvitih državah. Pomoči WFP so najpogosteje deležne žrtve naravnih nesreč, razseljeni, prebivalstvo, ki trpi za lakoto, ter ženske kot žrtve nasilja. Pri aktivnostih v boju proti globalnim problemom lakote in revščine sodeluje WFP z vladami posamezni držav, s sistemom v okviru Združenih narodov, s podjetji in z nevladnimi organizacijami.
WFP je 101. dobitnik Nobelove nagrade za mir. To sestavlja denarna nagrada v vrednosti deset milijonov švedskih kron oziroma 950.000 evrov, Nobelova medalja in priznanje. Podelitev nagrade, ki bo 10. decembra v Oslu, bo zaradi pandemije okrnjena. Namesto v mestni hiši, ki sprejme do tisoč ljudi, jo bodo podelili v dvorani univerze, primerni za do sto gostov.
