Penrose prejme polovico nagrade za to, da je dokazal, da črne luknje obstajajo in da njihov obstoj potrjuje tudi Einsteinova splošna teorija relativnosti, čeprav Albert Einstein sam ni verjel v obstoj teh izjemno masivnih nebesnih teles. Te vase vsrkajo vse, kar se jim približa. Nič jim ne more uiti, niti svetloba.
Genzel in Ghezova pa prejmeta drugo polovico nagrade za odkritje izjemno masivnega in strnjenega kompaktnega objekta v središču naše galaksije, so pojasnili na švedski akademiji znanosti. 68-letnik in 55-letnica sta vodila skupini astronomov, ki so od začetka 90. let prejšnjega stoletja preučevali območje Strelec A* v središču Rimske ceste. Obe skupini sta s pomočjo največjih teleskopov na svetu odkrili izjemno težek neviden objekt, ki k sebi vleče zvezde v svoji okolici. Na tem območju, ki je manjše od našega Osončja, je nakopičene za okoli štiri milijone Sončevih mas. Genzel in Ghezova sta razvila metode za opazovanje središča galaksije skozi velike oblake medzvezdnega plina in prahu. Izdelala sta edinstvene instrumente, so dodali.
Četrta ženska doslej
Ameriška znanstvenica, ki deluje na univerzi Kalifornije v Los Angelesu, je šele četrta ženska doslej, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Genzel medtem deluje na univerzi Kalifornije v Berkeleyju.
Vodja Nobelovega odbora za fiziko David Haviland je ob današnji razglasitvi Nobelovih nagrajencev za fiziko poudaril, da številna vprašanja o črnih luknjah ostajajo neodgovorjena.
Letošnji dobitniki bodo prejeli več denarja kot prejšnja leta. Nagrada v vsaki od kategorij bo vredna deset milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov) namesto dosedanjih devetih milijonov kron (850.000 evrov). Zaradi omejitev v zvezi z novim koronavirusom jih ne bodo prejeli na tradicionalni prireditvi 10. decembra v Stockholmu, ampak kar v svojih državah.
Razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad se bodo nadaljevale v sredo z nagrado za kemijo. Do prihodnjega ponedeljka bodo sledile še nagrade za literaturo, mir in ekonomijo.
