"Moje misli so v Istanbulu. Mislim na sv. Sofijo. Čutim veliko bolečino," je papež Frančišek dejal na današnjem angelusu v Vatikanu.
Obžalovanje ob odločitvi turških oblasti so pred tem med drugim izrazili v Evropski uniji, ZDA in Rusiji. V zgradbi so medtem že začeli priprave na odprtje za muslimanske molitve, ki je predvideno 24. julija.
Vrhovno turško upravno sodišče je v petek Hagiji Sofiji odvzelo status muzeja, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki naj bi stal za zamislijo, pa je nemudoma podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve.
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.
Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej.
