Po 16 mesecih začasne vlade in treh parlamentarnih volitvah so se pogajalci desne stranke Likud Benjamina Netanjahuja in sredinske Modre in bele stranke Benija Ganca znova sestali v sredo zvečer. S pogovori naj bi po poročanju medijev nadaljevali tudi po polnoči, a dogovora niso dosegli.
Sedaj naj bi nalogo oblikovanja vlade prevzel parlament, ki naj bi izbral poslanca, ki bi v 21 dneh dobil podporo 61 poslancev v 120-članskem knesetu in tako dobil priložnost za sestavo vlade.
S tem je država korak bliže že četrtim predčasnim volitvam od aprila lani, saj če izbranemu poslancu v dveh tednih ne bo uspelo oblikovati vlade ali pa poslanci ne bodo izbrali nobenega kandidata, bodo morali Izraelci znova na volitve.
Mandatar za sestavo vlade Ganc koalicije ni uspel oblikovati kljub zatrjevanju, da so v minulih dneh dosegli pomemben napredek v pogovorih med strankama in mu je zato izraelski predsednik Reuven Rivlin za dva dni podaljšal rok za sestavo vlade, ki se je nato iztekel v sredo opolnoči. Strani sta namreč trdili, da so zelo blizu dogovora.
Rivlin je še pred propadom pogovorov napovedal, da če se stranki ne bosta uspeli dogovoriti, da bo nalogo sestave vlade predal parlamentu.
Netanjahu se še vedno drži na vrhu
Izrael vodi začasna vlada premierja Netanjahuja od konca leta 2018. Tudi na tretjih predčasnih volitvah 2. marca letos nobena stranka ni dobila večine v parlamentu. Čeprav so Ganc in njegova Modra in bela stranka v kampanji trdili, da z Netanjahujem ne bodo oblikovali vlade, si je nato Ganc sredi marca premislil in dejal, da bo z njim skušal oblikovati vlado v luči krize zaradi novega koronavirusa, ki je v državi zahteval 130 življenj, potrdili pa so 12.000 primerov okužbe, in da bi se izognili še enim volitvam.
Njegova prizadevanja za oblikovanje koalicije z Netanjahujem, ki naj bi mu maja sodili zaradi korupcije, so razdelila Gančevo stranko.
Po poročanju izraelskih medijev je bila ena glavnih spornih točk zahteva Likuda, da ima pravico veta na imenovanje sodnikov. Netanjahu želi tudi zagotovila, da mu vrhovno sodišče ne bi prepovedalo postati premier zaradi obtožb o korupciji.
