Gre za spodbudno novico v luči nemških prizadevanj za energetski prehod, a so na gibanja vplivali tudi enkratni dejavniki. Medtem ko se nemška zvezna vlada še pogaja z upravljavci elektrarn na črni in rjavi premog glede natančnih pogojev in odškodnin za zaprtje teh okolju in podnebju najbolj škodljivih elektrarn in pripravlja izvedbene načrte za pomoč premogovniškim regijam, proizvodnja elektrike iz premoga že upada.
Po izračunih strokovnega združenja Energiebilanzen, ki skrbi za statistične analize na energetskem področju in za pripravo vsakoletne energetske bilance gospodarsko najmočnejše evropske države, je poraba premoga pri pridobivanju energije letos padla za okoli petino. To je nepričakovano močan upad.
Vetrna energija in drugi dejavniki
S tem rjavi premog ni več na prvem mestu med viri za pridobivanje elektrike. Na vrh se je namreč zavihtela vetrna energija, ki predstavlja 21-odstotni delež v bruto končni porabi energije. Rjavi premog sledi z 19 odstotki, črni premog pa je le še pri devetih odstotkih. Obnovljivi viri energije skupaj so letos po izračunih panožnega energetskega združenja BDEW predstavljali 40-odstotni delež v bruto končni porabi energije.
Po prepričanju združenja vetrne energije gre za pomemben mejnik v energetskem prehodu Nemčije od fosilnih k obnovljivim virom energije, vendar so na letošnji upad porabe premoga pri pridobivanju elektrike vplivali tudi nekateri enkratni dejavniki.
"Letošnje leto je bilo, ko gre za cene na trgu elektrike, popolnoma noro. Imeli smo zgodovinsko nizke cene plina na trgu, istočasno pa zelo visoke cene emisijskih kuponov in premoga," je povedal Fabian Huneke iz energetskega svetovalnega podjetja Energy Brainpool. To je pripeljalo k temu, da so elektrarne na plin lahko bistveno ceneje proizvajale elektriko in so s tem elektriko iz premoga izrinile s trga.
Svoje je pri usmerjanju trga energije naredil tudi trg emisijskih kuponov, ki podjetjem in elektrarnam dovoljujejo izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Ker proizvodnja elektrike iz zemeljskega plina povzroča bistveno manj izpustov ogljikovega dioksida kot energetska izraba premoga, tovrstne elektrarne potrebujejo bistveno manj emisijskih kuponov, je pojasnil Bruno Burger z inštituta Frauenhofer.
"Prihodnost energije iz premoga bo odvisna od borzne cene elektrike in cene izpustov toplogrednih plinov. Če bosta obe na približno enaki ravni, je to slaba novica za premog, a dobra za okolje," je dodal Burger.
Premik k plinu
V energetskem koncernu RWE, ki je pomemben upravljavec termoelektrarn na premog, so medtem opozorili, da je na upad proizvodnje elektrike iz premoga, - pri njih je dosegel kar 30 odstotkov - v pomembni meri vplivalo tudi prenehanje izkopavanja rjavega premoga v dnevnem kopu Hambach na skrajnem zahodu Nemčije in prehod nekaterih z njim povezanih blokov termoelektrarn v stanje varnostne rezerve.
Letos je po besedah Hunekeja sicer prišlo do tistega, kar mnogi strokovnjaki omenjajo kot ključno za tlakovanje uspešnega postopnega prehoda na obnovljive vire energije, to je do premika pridobivanja energije iz fosilnih virov od premoga k plinu. "A to je bil le enkratni učinek, saj so se cene plina s prihodom zime spet zvišale," je dodal.
Burger je medtem pripomnil, da bo za nadaljnji preboj pri obnovljivih virih energije poleg moči sončnega obsevanja v 2020 še bolj kot letos pomembno število vetrovnih dni. Število na novo postavljenih vetrnic na kopnem je bilo namreč letos najmanjše v 20 letih, kar ni najboljša novica za prihodnost.
