Več kot sto slovenskih znanstvenikov, s prvopodpisanimi raziskovalci mlajše generacije Žigo Zaplotnikom, Lino Boljka, Nino Črnivec in Aljošo Slameršakom, ugotavlja, da Slovenija kljub jasnim svarilom ne kaže pripravljenosti, da bi se na grožnjo odzvala z odločnimi ukrepi. »Pod težo znanstvenih dejstev čutimo breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorimo na posledice nadaljevanja po poti odlašanja in neukrepanja,« so zapisali v predgovoru pod zahtevo, ki so jo naslovili na politične odločevalce. O tem, kakšni katastrofalni scenariji nas čakajo, smo se pogovarjali z meteorologinjo dr. Lino Boljka, ki je na podoktorskem študiju na univerzi v ameriškem Koloradu.
Kot eno največjih nevarnosti podnebnega segrevanja znanstveniki izpostavljate vlažne vročinske valove, ki se bodo čez 50 let pojavljali tako pogosto – v povprečju vsako drugo ali tretje leto, da bodo ogrožali že zdrave odrasle v mirovanju. V nevarnosti bodo območja, na katerih bo živela polovica svetovnega prebivalstva. Lahko o tem poveste še kaj več?
Na splošno huda vročina nikomur ne ustreza. Ob vročini se težko premikamo, naše telo pa se takrat pregreje, in če se ne uspemo dovolj shladiti s potenjem, imamo težave s koncentracijo, pojavijo se lahko tudi vročinske bolezni (npr. vročinski krči, utrujenost – telo opravi veliko dela, ker se poskuša ohladiti), v najslabšem primeru nastopi vročinska kap, kar lahko vodi v smrt. Na marsikaterih območjih vročinski valovi pridejo skupaj z visoko vlago, kar pomeni, da je občutek vročine še precej večji (izhlapevanje potu ob potenju pa poteka počasneje), in bodo zato takšni vročinski valovi ogrožali tudi zdrave ljudi v mirovanju. Za starostnike, otroke in za ljudi s srčno-žilnimi obolenji pa so ti vlažni vročinski valovi smrtno nevarni. Ljudje, ki delajo zunaj (na terenu), bodo tudi ogroženi, saj delo v takšnih razmerah ni priporočljivo.
Poleti bomo zagotovo morali biti pozorni na obdobja z visoko vročino, ljudje moramo takrat spiti veliko vode, največkrat se odsvetuje odhod od doma, hladiti moramo telo in stanovanje oziroma delovno mesto. Pojavi pa se nov problem, saj klimatske naprave prispevajo kar precej k segrevanju ozračja. Zaradi oskrbe vedno več ljudi, ki jih prizadene vročina, so tako potrebne prilagoditve v zdravstvu in infrastrukturi. V Veliki Britaniji se poleti ob veliki vročini tiri razširijo, zaradi česar imajo vlaki težave, prav tako so problemi na letališčih zaradi »tanjšega« zraka, ki onemogoča varen vzlet in pristanek. Prav tako v takšnih razmerah ni priporočljivo delati na prostem, v notranjih prostorih pa mora biti poskrbljeno za ustrezne razmere za delo, in tu se pojavijo težave v delovnopravni zakonodaji. Treba je graditi pasivne stavbe, izbirati debelejši sloj izolacije na hišah, v mestih pa denimo saditi drevesa in graditi svetle stavbe ipd. – vse to bo zmanjšalo probleme z vročino v mestih.
Bi lahko izpostavili še tri ali štiri takšne konkretne pojave, ki bodo takole usodni za naše življenje v naslednjem desetletju?
Izpostavila bi predvsem dvig gladine morja: marsikateri deli sveta, ki trenutno niso pod vodo, bodo lahko v prihodnje za vedno izgubljeni – ogroženi so Maldivi, Benetke, območja ob deltah rek ... Ljudje se bodo prisiljeni preseliti. Hkrati pa dvig gladine morja pomeni, da je voda višje, kot je bila prej, in ob obilnih padavinah poplavlja območja v bližini, hkrati pa nevihtna plima (torej veter, ki povzroča visoke valove) še bolj ogroža obalna območja. Zelo dober primer tega smo lahko pred kratkim opazovali na Jadranu – poplavljene Benetke, Dalmacija in tudi slovenska obala. Čeprav se gladina morja še ni dvignila do kritičnih vrednosti! Takšni pojavi bodo tudi ob milejših vremenskih razmerah povzročali hude probleme. Padavinski ekstremi bodo v prihodnje hujši: cikloni, nevihte s točo, neurja z več padavin. Pripraviti se moramo tudi na vse daljša sušna obdobja. Praznijo se zaloge vode – tako pitne kot tiste, ki jo potrebujemo za zalivanje kmetijskih površin. Cape Town je pred nekaj leti ostal skoraj brez vode. Suša povzroča težave tako v kmetijstvu kot pri velikih požarih. Pred nekaj tedni so spet vzniknili v Kaliforniji, sedaj v Avstraliji. Teh menda ne bodo uspeli pogasiti še nekaj časa, pa se poletje tako rekoč še niti začelo ni.
Kam se bodo ljudje selili? So migrantski tokovi že predvideni?
Migracijske tokove je težko napovedati, saj bodo odvisni od situacije. Večinoma se bodo ljudje morali preseliti stran od območij, ki bodo pogosto poplavljena ali bodo celo pod vodo, zaradi pomanjkanja vode so v nevarnosti mesta, kot so Los Angeles, Tokio, Cape Town ... Študije sicer kažejo, da podnebni begunci največkrat ostanejo v svoji regiji, nekateri se preselijo v razvitejše države, pri čemer velikokrat izberejo državo, v kateri se govori jezik, podoben njihovemu, ali pa denimo angleščina.
Zdi se, kot da je to tako oddaljeno od nas, politiki nimajo poguma, ljudem se ne da oziroma se ne zmoremo posloviti od lagodnosti življenja.
Rada poudarjam, da se podnebne spremembe že dogajajo. Morda se vam na prvi pogled ne zdi, ampak marsikateri pojav so znanstveniki že pripisali podnebnim spremembam. Takšni pojavi bi bili milejši, če se temperatura planeta ne bi dvigovala. Zaradi vročinskih valov je v Franciji leta 2003 umrlo približno 70.000 ljudi, leta 2010 v Rusiji 14.000 ljudi.
Marsikateri orkan brez podnebnih sprememb ne bi bil tako močan, kot je, saj toplejša voda in več vlage v zraku dajeta orkanu dodatno energijo, kar ga naredi močnejšega (podobno je tudi s cikloni). Kratkoročno bodo posledice podobne, kot so sedaj, je pa problem, da se temperatura pospešeno dviga. Tako so predvidene katastrofalne posledice šele po letu 2030, a se bodo potem hitro zaostrovale, pri čemer bodo našteti pojavi vse pogostejši in vse hujši.
Želimo si, da bi planet ostal tak, kot je, tudi za prihodnje generacije, zato moramo nujno ukrepati. Ljudje lahko že sami nekaj naredimo v svojem okolju, ampak res je zelo pomembna vloga politikov, ki lahko z izobraževanjem ljudi in ukrepi (npr. subvencijami) spodbujajo večjo varčnost ljudi. Seveda pa morajo sprejeti tudi ukrepe za razogljičenje. Sanacije nas bodo stale precej manj, če podnebne spremembe omilimo oziroma se primerno prilagodimo nanje. Ni še vse izgubljeno, še vedno lahko rešimo planet. A ukrepati moramo zdaj!
Se po vaših opažanjih morda v Sloveniji čutimo preveč varne? Kaj napovedujejo znanstveniki za naše območje?
Slovenija ni imuna za te spremembe. Vse opisano bo doletelo tudi nas, zime bodo milejše, kar ne bo dobro za zimski turizem. Imamo pa načeloma srečo s količino vode, vendar nas lahko še vedno prizadenejo daljša obdobja suše. Prav zato bo še vedno treba načrtovati npr. vodohrane, ki se bodo polnili ob obilnih padavinah in praznili v sušnih obdobjih (predvsem v kmetijstvu).
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
