Kot je ta teden pojasnil čilski minister Ignacio Briones, bodo javno porabo prihodnje leto povečali za 3,03 milijarde dolarjev (2,73 milijarde evrov), s tem pa želijo podpreti mala, srednja in velika podjetja.
Dodatnih 525 milijonov dolarjev (472,86 milijona evrov) bo namenjenih drugim iniciativam, med njimi prenovi podzemne železnice v Santiagu, ki je v protestih, ki so izbruhnili po 18. oktobru, utrpela resne poškodbe.
"Ocene kažejo, da bomo s svežnjem prihodnje leto ustvarili 100.000 novih delovnih mest," je poudaril Briones.
A na drugi strani naj bi ukrepi, zajeti v svežnju, javnofinančni primanjkljaj leta 2020 zvišali za 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Čilska vlada je program napovedala, potem ko je tamkajšnja centralna banka objavila, da se je čilsko gospodarstvo oktobra skrčilo za 3,4 odstotka, kar predstavlja najslabši rezultat gibanja BDP po letu 2009. To je negativno presenetilo tudi stroko, ki je napovedovala zmanjšanje BDP za odstotek.
Protesti so v Čilu izbruhnili sredi oktobra. Prvotni vzgib zanje je bila podražitev vozovnic za podzemno železnico, a so se nato hitro razširili v resne socialne nemire, najhujše, odkar se je leta 1990 končala diktatura Augusta Pinocheta.
Zaradi dogajanja so vznemirjeni tudi trgi. Čilska centralna banka je bila zato že prisiljena poseči na trg tujih valut in podpreti nacionalno valuto peso.