Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov, opozarjajo v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Če bi se vrnili v predantibiotično obdobje, bi bile lahko običajne bakterijske okužbe, kot je denimo pljučnica, znova smrtne.
ZDRAVNIKI DOBRO OZAVEŠČENI
Po ugotovitvah omenjenega evropskega centra imajo sicer zdravstveni delavci v Evropi dobro splošno znanje o problematiki bakterij, odpornih proti antibiotikom. Tako je 97 odstotkov vprašanih v raziskavi, katere rezultate je center objavil včeraj, pravilno odgovorilo, da antibiotiki ne zdravijo gripe ali prehlada. Med splošnim prebivalstvom se tega zaveda le polovica. Vseeno pa je 43 odstotkov zdravnikov v študiji odgovorilo, da so v preteklem tednu vsaj enkrat predpisali antibiotik, čeprav ga raje ne bi, a jih je skrbelo, da bi v nasprotnem primeru prišlo pri bolniku do zapletov.
POMEMBNE POVEZAVE
Skoraj 90 odstotkov od več kot 18.000 sodelujočih zdravstvenih delavcev se je strinjalo, da je močna povezava med predpisovanjem antibiotikov in odpornostjo bakterij proti antibiotikom. Tako veliko težavo predstavljajo tudi tisti, ki ne jemljejo antibiotikov samo po predpisu zdravnikov, temveč jih imajo shranjene doma – bodisi jih niso pojedli do konca pri eni od prejšnjih terapij in so jim tako ostali bodisi so jih pridobili na črnem trgu – in jih zaužijejo, ko se jim zdi primerno.
SMRTNE GROŽNJE
Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je ob začetku svetovnega tedna ozaveščanja o antibiotikih poudaril, da je EU v primerjavi z lani dosegla napredek v boju proti protimikrobni odpornosti, zlasti s sprejetjem nove zakonodaje EU o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi. Hkrati je pozval k nadaljnjemu ukrepanju, saj bo protimikrobna odpornost tudi v prihodnjih desetletjih ostala svetovna grožnja, ki lahko po ocenah do leta 2050 terja 10 milijonov življenj.
KAKO JE PRI NAS
Nacionalni inštitut za javno zdravje smo vprašali, kakšno je stanje s predpisovanjem antibiotikov pri nas. Odgovorili so, da se je število receptov s predpisanimi zdravili za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij v letu 2018 znižalo za en odstotek, stroški pa so ostali enaki. Povprečna vrednost zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij na en recept je bila 11,4 evra. Predpisanih je bilo 14,2 definiranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev na dan. Število vseh receptov lani, ki so bili izdani za katerokoli skupino antibiotikov, pa je bilo več kot 615 tisoč (615,7).
In še rezultat naše ankete:
Kako pogosto ste v zadnjem letu jemali antibiotike?
Nisem jemal – 72,9 %
Po predpisu zdravnika od 1-krat do 2-krat – 19,9 %
Po predpisu zdravnika več kot 2-krat – 5,2 %
Na lastno pest od 1-krat do 2-krat – 0,8 %
Na lastno pest več kot 2-krat – 1,2 %
