Turška vojska in zavezniške milice sirskih upornikov so ofenzivo, ki so jo začele pred natanko enim tednom, usmerile pretežno v dve točki – sirski mesti Tal Abjad (Kurdsko: Gire Spi) in Ras al Ajn (Kurdsko: Sere Kanje). Obe mesti stojita tik ob meji, ki je še pred kratkim bila v celoti zaprta z visokimi betonskimi ploščami. Te je Turčija tja postavila potem, ko so kurdske sile leta 2015 ozemlja osvobodile izpod nadzora Islamske države.
Tal Abjad v rokah Turkov, Ras al Ajn še vedno pod nadzorom SDF
Turška ofenziva je na obeh bojiščih podobna – ob intenzivni podpori turškega težkega topništva in letalstva, oborožene uporniške milice s podporo turške vojske zavzemajo strateške vasi v okolici mest, s čimer ukleščijo obrambne sile in nato napadejo frontalno ter po obeh straneh. Tako je truškim okupacijskim silam že v ponedeljek uspelo zavzeti večji del Tal Abjada (Gire Spi). V notranjosti mesta so v nekaj žepih še vedno prisotni borci Sirskih demokratičnih sil (SDF), poroča pro-kurdski medij Rojava Information Center (RIC).
Ras al Ajn (Sere Kanje) pa se je zaenkrat izkazal za pretrd oreh za turško vojsko in njene zaveznike. Viri s terena poročajo, da so intenzivni boji za prevlado potekali včeraj čez cel dan, a so okupacijske milice morale zvečer priznati premoč SDF in se umakniti za betonsko ograjo na meji. Napad se je ponoči nadaljeval, tokrat ob zračni in topniški podpori, ki je uničila velik del mestne infrastrukture, vendar so razmerja sil zaenkrat ostala nespremenjena. Turčija, ki je že pretekli teden uspela Ras al Ajn 'ukleščiti' z vzhoda in zahoda, skuša zdaj premoč konsolidirati tudi na jugu, s čimer bi mesto popolnoma obkolila.
Spopadi tudi v notranjosti
Ker je Sere Kanje pod intenzivnim pritiskom, bolnišnica v mestu ne deluje. Edina druga bolnišnica v okolišu se nahaja v malce južnejšem naselju Tel Tamer, ki pa je bilo včeraj prav tako tarča turških topov. Bolnišnica zato zvečer nekaj ur ni delovala. Pod turško okupacijo je sicer več vasi severno in zahodno od naselja, v popoldanskih spopadih pa so SDF uspele ponovno pridobiti nadzor nad nekaterimi. Turčija prav tako nadzoruje regionalno cesto M4, ki Tel Tamer povezuje z mestom Ain Issa, kar otežuje oskrbo. Tel Tamer je bilo sicer pribežališče več deset tisoč beguncev, ki so ob turški ofenzivi morali zapustiti domove. Zaradi bližine turških okupacijskih sil begunci zdaj bežijo še bolj južno v mesto Hasaka, prav tako so območje zapustile skoraj vse tuje humanitarne organizacije. Po nekaterih navedbah naj bi sicer pozicije SDF okrepile enote sirske vojske.
Zgodaj zjutraj so okupacijske sile prav tako skušale prečkati Evfrat iz mesta Jarabulus, ki ga okupirajo že od začetka preteklega leta, proti pretežno kurdskemu mestu Kobane. Kurdske sile so napad ubranile. V Kobane so sicer skušale vstopiti tudi sirske vladne sile, a so jim to preprečili ameriški vojaki, ki se dotlej še niso umaknili. Ti so sedaj Kobane zapustili, vodstvo SDF pa je sporočilo, da bodo v skladu z dogovorom v mesto prišle enote sirske vojske.
Manbiž, edino večje mesto na zahodnem bregu Evfrata, ki je še bilo pod nadzorom SDF, je zdaj pod popolnim nadzorom sirske vojske. Ta naj bi nadzorovala tudi večino okoliških vasi. Na območju so prisotne tudi enote ruske vojaške policije.
Televizija Al Majadin je poročala, da je sirska vojska danes vstopila v mesto Raka na severovzhodu Sirije, ki je bil do nedavnega pod nadzorom kurdskih paravojaških sil. Vojska naj bi v mestu že vzpostavila več nadzornih točk. Kasneje je Sirski observatorij za človekove pravice sporočil, da so sirska vojska in ruski vojaki vstopili tudi v mesto Kobane na meji s Turčijo.
Humanitarna kriza vse večja
Po podatkih bolnišnice v Tel Tameru je bilo doslej v spopadih ubitih 78 civilistov, več kot 300 je bilo ranjenih. Po podatkih Unicefa je moralo domove zapustiti 70.000 otrok, štirje otroci so bili ubiti, devet pa ranjenih.
V severovzhodni Siriji živi približno pet milijonov ljudi. Po oceni združenih narodov jih humanitarno pomoč potrebuje kar 1,7 milijona. Več kot 300.000 ljudi na tem območju živi v begunskih taboriščih in drugih neformalnih begunskih naselbinah.
V Turčiji medtem prebiva 3,6 milijona sirskih beguncev. Le 17 odstotkov izmed teh prihaja z območij severovzhodne Sirije.
Erdogan operacije v Siriji ne bo prekinil, sestal pa se bo s Putinom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je medtem odzval na ameriški poziv k prekinitvi ognja in dejal, da tega ne bo storil. Erdogana je k prekinitvi ognja pozval njegov ameriški kolega Donald Trump, ki je sočasno s tem povišal carine na uvoz turškega jekla v ZDA in prekinil pogajanja o trgovinskem sporazumu. Uvedel je tudi sankcije proti trem turškim ministrstvom in ministrom, ki so vpleteni v ofenzivo.
O konfliktu v Siriji se je z Erdoganom v torek po telefonu pogovarjal tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je turškega predsednika povabil na "delovni obisk" v Rusijo. Erdogan naj bi povabilo sprejel, datum obiska pa še ni znan. Iz Kremlja so sicer sporočili, da "spoštujejo" turško pravico do samoobrambe. Kaj to pomeni za položaj Kurdov in drugih manjšin v severovzhodni Siriji, ki so se združile pod Avtonomno administracijo severovzhodne sirije (AA–NES), še ni znano. Dogovor med Damaskom in SDF je bil namreč sklenjen le v ustni obliki, prav tako pa gre le za vojaški dogovor za potrebe zaščite ozemeljske celovitosti Sirije in njenega prebivalstva, ne pa za politično rešitev sirsko-kurdskega vprašanja.
