Tri mesece po začetku protestov rumenih jopičev se je na francoskih ulicah tudi to soboto zbralo več deset tisoč ljudi. V več mestih po državi so izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, pri čemer so aretirali 26 ljudi, od tega 15 v Parizu.
Po vsej Franciji se je po podatkih francoskega notranjega ministrstva zbralo okoli 41.500 ljudi, od tega 5000 v Parizu. To je precej manj kot na prvih protestih 17. novembra, ko je bilo po vsej državi na ulicah 282.000 protestnikov.
"15.000 nas je, kar pomeni, da se gibanje krepi," je v prestolnici povedal eden najbolj vidnih članov gibanja Jerome Rodrigues. Ta sicer skupaj s še tremi drugimi protestniki toži policijo, potem ko ga je na enem od minulih protestov v oko zadel gumijasti naboj.
Antisemitski vzkliki
Med sobotnim protestom v Parizu so pripadniki rumenih jopičev besedno napadli francoskega filozofa in pisatelja Alaina Finkielkrauta. Protestniki so med drugim vzklikali "umazani sionist" in "Francija je naša".
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
"Občutil sem absolutno sovraštvo, kar pa se na žalost ni zgodilo prvič," je za časnik Journal du Dimanche povedal 69-letni sin poljskih priseljencev, ki je pred tem kritiziral vodstvo gibanja. Do antisemitskega napada je bil kritičen francoski predsednik Emmanuel Macron. "Antisemitske žalitve, katerih tarča je bil, so popolno zanikanje tistega, kar smo in kar nas dela velik narod. Tega ne bomo tolerirali," je zapisal na Twitterju.
Protestniki so se že 14. soboto zapored zbrali tudi po številnih drugih francoskih mestih. Eden večjih protestov izven Pariza je bil v Toulousu, kjer so se protestniki spopadli s policijo. Več tisoč ljudi pa se je zbralo tudi v Bordeauxu.
Preobrat v podpori
Protesti rumenih jopičev v Franciji so se sredi novembra začeli v znak protesta proti dvigu cen goriva, a so se kmalu usmerili proti reformni politiki francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter padanju kupne moči Francozov. Protestniki prav tako zahtevajo predsednikov odstop.
Glede na anketo inštituta Elabe se je ta teden prvič zgodilo, da večina oziroma 56 odstotkov vprašanih želi, da se protesti končajo. Medtem večina (58 odstotkov) še vedno podpira zahteve gibanja, kaže v sredo objavljena anketa.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
