Uporabili so usmerjevalno radijsko anteno, ki elektromagnetne valove zaznavajo kot signale izmeničnega toka. Med temi so tudi signali Wi-Fi. Antena je povezana z napravo, ki je sestavljena iz dvodimenzionalnega polprevodnika debeline zgolj nekaj atomov. Izmenični signal potuje v polprevodnik, ki ga pretvori v enosmerni električni tok. Tako je mogoče napajati elektronske naprave in polniti baterije.
Tako naprava brez baterij pasivno sprejema in pretvarja vseprisotne signale Wi-Fi v uporaben enosmerni tok. Naprava je prilagodljiva in jo je možno proizvajati v velikih količinah v trakovih in zvijati v zvitke.
Doslej so to anteno uporabili pri fleksibilnih elektronskih napravah in napravah, namenjenih nošenju, ter senzorjih za "internet stvari". V eksperimentih je naprava ob izpostavljenosti običajnim ravnem moči Wi-Fi (150 mikrovatov) proizvedla okoli 40 mikrovatov moči. To je več kot dovolj za delovanje diode LED ali silicijevega čipa.
S tem bi lahko napajali tudi medicinske naprave, ki jih vsadijo v človekovo telo. Znanstveniki na primer razvijajo tablete, ki bi jih človek pojedel, te pa bi nato zbirale podatke o njegovem zdravstvenem stanju. Pri teh napravah ni najbolje uporabljati baterij, saj lahko iz njih izteka litij, zaradi česar bi človek umrl, je pojasnil soavtor študije Jesus Grajal. "Veliko bolje je energijo pridobivati iz okolja ter tako napajati te male laboratorije in prenašati podatke v računalnike," je povedal.
Ekipa znanstvenikov, ki večinoma prihajajo iz ameriških in španskih univerz, namerava zdaj izdelati bolj kompleksne in učinkovite sisteme. Trenutno maksimalni izkoristek znaša 40 odstotkov, pri običajni ravni moči Wi-Fi pa 30 odstotkov, navajajo na spletni strani inštituta.
