Čeprav stolček poslanca v evropskem parlamentu deluje kot ena najvišjih titul, ki jo politik lahko doseže, to ne drži povsem. V več pogledih je sodobni Bruselj podoben nekdanjemu Beogradu, kamor stranke odlagajo kadre, ki so jim doma ali napoti ali pa jih ne morejo »parkirati« drugam. Prava moč namreč počiva na lokalni ravni.
Za Levico Violeta Tomić
Izvršni odbor Evropske levice je minuli konec tedna kot vodilno kandidatko na evropskih volitvah potrdil Violeto Tomić iz stranke Levica. Tomićeva tako ne bo le kandidatka Levice na volitvah v evropski parlament, temveč bo eden izmed dveh obrazov, s katerimi namerava Evropska levica naskočiti Evropsko komisijo. Drugi bo belgijski sindikalist Nico Cue.
Tomićeva je sicer razvpita po tem, da je zastopala proticepilska stališča in da je to svoje osebno prepričanje v preteklosti poskušala izpostaviti tudi kot uradno politiko stranke. Levico smo vprašali, ali je to še vedno politično prepričanje Tomićeve, vendar na odgovor še čakamo. Isto vprašanje smo zastavili Evropski levici. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Tomićevo se je sicer že dalj časa omenjalo kot kandidatko Levice za evropski parlament. S to obljubo naj bi jo Luka Mesec utišal in prepričal v zlitje nekdanje koalicije Združena levica v Levico, pri čemer je sam prevzel vse politične vzvode, ona pa je bila odrinjena na stranski tir, kar je verjetno bil razlog, da se je v javnosti začela pojavljati manj kot prej.
Za NSi Ljudmila Novak
Presenetila je tudi stranka Nova Slovenija, ki se je odločila na prvo mesto kandidatne liste postaviti nekdanjo predsednico Ljudmilo Novak. Tako je določil izvršni odbor stranke, potem ko je evropski poslanec z najdaljšim stažem Lojze Peterle precej odkrito lobiral proti Novakovi. Predsednik NSi Matej Tonin je ob tej priložnosti dejal, da verjame, da bo »Peterle videl in spoznal, da po treh mandatih v evropskem parlamentu ne bo nič hudega, če si bo za nov mandat poskušal in prizadeval tudi s kakšnega drugega in ne zgolj prvega mesta.«
Potem ko so dejstva postala izvršena, je tudi Peterle priznal, da sta »z Novakovo zmagovit tandem«. Neuradno smo iz stranke NSi glede Peterleta izvedeli, da ta »konj ne vleče kot nekoč«, zato da so bile tudi njegove javne izjave glede tega, da ga bo stranka dala na prvo mesto, če bo želela rezultat – malce neumestne.
SLS na volitve s Čuševimi Zelenimi
Vrnitev Marjana Podobnika na vrh Slovenske ljudske stranke je vanjo prineslo tudi novo pripravljenost na sodelovanje. K skupni listi za evropske volitve so bili tako povabljeni Zeleni Slovenije pod vodstvom Andreja Čuša, s katerim je Podobnik podpisal pismo o nameri za sodelovanje.
Podobnik se namerava o skupni listi pogovarjati tudi s predstavniki Dobre države, za kar po njegovih besedah obstaja obojestranski interes, vendar Podobnik do tega ne goji vnaprejšnjih pričakovanj. Skupno listo s stranko SLS so sicer zavrnili v stranki NSi, zato je moral Podobnik poiskati podobno misleče v zunajparlamentarnih strankah.
Liberalni trojček se je včeraj spet usedel
Stranke Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Stranka modernega centra so včeraj nadaljevale pogovore o tem, kdo naj dobi katero mesto na kandidatni listi. Stranke nekdanjega premierja, premierke in sedanjega premierja, so sicer za isto mizo posedli evropski liberalci ALDE in jim zapovedali naj dostavijo vsaj enega poslanca, naj se zato zresnijo in naj na volitvah nastopijo skupaj.
SAB je pred včerajšnjim sestankom medije sicer obvestila, da so v stranki na sodelovanje pripravljeni. Pri tem niso operirali z nobenim imenom, na fotografiji, priloženi sporočilu za javnost, pa se je ob Bratuškovi pojavil Roman Jakič. O njem se sicer že nekaj časa špekulira, da bi lahko bil kandidat za evropskega poslanca.
Šoltes gre po svoje
Precej se je špekuliralo tudi o tem, da bo med liberalce prestopil evroposlanec Igor Šoltes, vendar je ta govorice že utišal. Nekdanji predsednik računskega sodišča se bo spet potegoval za evropskega poslanca, nastopil pa bo s svojo listo.
SDS še evidentira
Stranka SDS je sredi januarja začela evidentacijski postopek, pri čemer se o imenih kandidatov še ne govori. Se pa že vrstijo napadi na nekdanjega nosilca lista Milana Zvera, o katerega partijski zgodovini sta se razpisala časnika Mladina in Reporter. V slednjem je Zveru v bran prek pisma bralcev stopil presenetljiv zaveznik – dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja RS Janez Kocijančič in nekdanji šef Združene liste socialdemokratov. Odzval se je na pisanje Boštjana M. Turka in v odzivu Zvera označil za ugledno osebnost, ki da ji Turk ne seže niti do kolen.
Pri tem se lahko vprašamo, ali se Kocijančič zaveda, da Zveru s tem dela medvedjo uslugo, ali pa je prav to njegov namen. Kakšen bo razplet, bomo videli po določitvi seznama. SDS se sicer lahko mirno nadeja vsaj treh poslancev iz svoje liste, saj so volitve v evropski parlament zaznamovane s porazno volilno udeležbo, to pa je vedno voda na mlin strank z disciplinirano volilno bazo, kar SDS zagotovo je.
