Khalilzad je v ponedeljek za ameriški časnik potrdil, da je v svojih pogovorih s talibani dosegel načelni dogovor, po katerem bi talibanski uporniki zagotovili, da teroristi ne bi nikoli več delovali z afganistanskega ozemlja. To bi potem lahko vodilo v popoln umik ameriških sil iz te države, je razložil odposlanec.
Poleg tega bi morali talibani pristati na prekinitev ognja in neposredne pogovore z afganistansko vlado v Kabulu. Talibani so temu doslej sicer nasprotovali, ker da so oblasti v Kabulu zgolj ameriške "marionete". "Imamo osnutek, ki ga je treba še dodelati, preden bo postal dogovor," je dejal Khalilzad v pogovoru, ki ga je New York Times opravil v Kabulu.
Dogovor je bil dosežen po šestih dneh pogajanj med ZDA in talibani v Katarju. V Washingtonu so že izrazili optimizem, da bi to lahko vodilo v končni dogovor za konec konflikta v Afganistanu in konec ameriškega posredovanja v tej državi, ki se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Patrick Shanahan, ki opravlja posle ameriškega obrambnega sekretarja, je dosežek Khalilzada označil za vzpodbudnega.
Analitiki sicer opozarjajo, da bo treba še počakati, kako resni so talibani in koliko so še pripravljeni ponuditi za dokončanje dogovora. Zgolj obljuba, da Afganistan ne bo več platforma teroristov, naj bi bila namreč premalo, še posebej, če bodo še naprej zavračali priznanje vlade v Kabulu.
Poleg tega bi dogovor lahko ogrozil ameriški predsednik Donald Trump, če bi se odločil za prehiter in popoln umik ameriških vojakov iz Afganistana, kot ga je na primer napovedal iz Sirije. S tem bi ZDA po mnenju analitikov izgubile pomemben vzvod pritiska na talibane in morda še dodatno zaostrile konflikt.
Na to je opozorila tudi nekdanja ameriška posebna odposlanka za Afganistan in Pakistan Laurel Miller. "Če se bodo ZDA umaknile nenadoma - bodisi z mirovnim dogovorom kot figovim listom bodisi celo brez tega figovega lista - potem bodo po mojem mnenju države v regiji podprle svoje sile v Afganistanu, kar bo vodilo v razpad vlade v državi in verjetno okrepilo državljansko vojno," je dejala.
Trump je sicer z napovedjo umika iz Sirije napovedal tudi umik iz Afganistana. Glede Sirije je že omilil svoje prvotne napovedi o takojšnjem umiku, ki naj bi zdaj potekal precej bolj postopoma, da Američani vendarle ne bi pustili povsem na cedilu svojih regionalnih zaveznikov, zlasti sirskih Kurdov. Glede Afganistana pa je bil še manj jasen.
Ameriški predstavniki nakazujejo, da naj bi se pripravljal umik približno polovice od skoraj 14.000 ameriških vojakov, kolikor jih je trenutno v Afganistanu. Tudi Shanahan je potrdil, da se ne pripravljajo na popoln umik.
Tudi v Natu zaenkrat opozarjajo, da je še prezgodaj govoriti o prihodnosti delovanja zavezniških sil v Afganistanu, kjer sicer v operaciji Odločna podpora "zgolj" urijo in usposabljajo afganistanske varnostne sile, ne sodelujejo pa v bojnih operacijah. "V Afganistanu smo, da ustvarimo pogoje za mirno rešitev konflikta s pogajanji," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
"Ne bomo odšli, dokler ne bomo imeli rešitve, ki nam bo omogočila, da odidemo ali zmanjšamo število vojakov, ne da bi ogrozili glavni cilj naše prisotnosti - preprečiti Afganistanu, da bi postal zatočišče za mednarodne teroriste," je še dejal Stoltenberg.
