Predsednik vlade Marjan Šarec je na seji DZ zavrnil očitke, ki so jih v predlogu ustavne obtožbe nanj naslovili v SDS in SNS. "Ne bodite v skrbeh, odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja ne bomo ignorirali," je zagotovil premier. Meni pa, da možna rešitev ni le ena.
Premier je ugotavljal, da predlagatelji ustavne obtožbe nenehno ponavljajo in obračajo nekaj istih stavkov, večkrat pa spomnijo tudi na besede, ki jih je izrekel v času kampanje pred predsedniškimi volitvami, češ da je vse sodbe treba spoštovati, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. "Moje stališče danes ni prav nič drugačno, še vedno sem prepričan, da je sodbe in ustavne odločbe treba spoštovati, a pri meni ne gre zgolj za besede, pač pa tudi dejanja," je dejal.
Pri tem je opozoril, da so ta vlada in poslanke ter poslanci koalicijskih strank prej kot v sto dneh uresničili ustavno odločbo o odškodninah izbrisanih. Ne spomni pa se, da bi predlagatelji ustavne obtožbe, torej poslanci SDS in SNS, razen Zmaga Jelinčiča pri izpolnitvi te odločitve ustavnega sodišča sodelovali s svojimi glasovi.
Šarec je zagotovil, da bo vlada sodbe spoštovala, tudi to o financiranju zasebnih osnovnih šol. Ministrstvo za izobraževanje je že pripravilo več različic možnih popravkov zakona, je pojasnil in pri tem poudaril, da ni nobenega razloga za očitke, da je kot predsednik vlade opustil dolžno ravnanje in tudi ne za namigovanja o kaznivem dejanju nevestnega dela v službi. Spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so uvrščene v normativni delovni program vlade za letos z datumom uveljavitve 1. septembra. Ministrstvo pa je popravke zakona uvrstilo med prioritete.
Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ je pokazala, da predloga SDS in SNS za ustavno obtožbo Šarca ne bodo podprle koalicijske LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Podporo je odrekla tudi Levica. V delu koalicije so problematizirali predvsem uporabo instituta ustavne obtožbe.
Brane Golubović (LMŠ) je opozoril, da se ustavna obtožba po svetu uporablja predvsem za neposredno izvoljene funkcioniranje, kot je na primer predsednik države, le redko kje pa tudi zoper predsednika vlad. Ocenil je, da bi bilo gradivo, ki so ga pripravili predlagatelji obtožbe, morda kvečjemu primerno za interpelacijo.
O vsebinskih rešitvah pa, kot je pojasnil, danes ne bo govoril. Povedal je le, da je v nasprotju s predlagatelji, ki jih zanima zgolj financiranje, prepričan, da je področje zasebnih osnovnih šol nujno urediti celovito. Pri že obstoječih šolah je poleg samega financiranja treba doreči tudi vprašanja, povezana s programom, izpolnjevanjem in zagotavljanjem njihove kakovosti ter z vpisom v razvid. Ko gre za ustanavljanje novih šol, pa je treba urediti vsaj pogoje ustanavljanja in pridobitev javne veljavnosti programov.
Prepričan je, da možna rešitev ni ena sama, medtem ko v SDS po njegovih besedah verjamejo, da je njihova rešitev "edina zveličavna". Premier je pri tem izpostavil, da so v SDS ob tem, ko so predlagali stoodstotno financiranje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, verjetno namerno spregledali zakonsko razlikovanje med obveznim in razširjenim programom.
Spomnil je tudi, da zadnja odločba ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol ni edina. Obstaja namreč še ena iz leta 2001 in ta je po mnenju nemalo pravnih strokovnjakov zadnji diametralno nasprotna, je pojasnil in dodal, da sta dve različni sestavi ustavnega sodišča sprejeli dve povsem različni odločitvi. V tisti iz leta 2001 so namreč ustavni sodniki soglasno ugotavljali, da je različen obseg državnega financiranja javnih in zasebnih šol ustavno dopusten.
Na očitek, da kot predsednik vlade vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo javno veljavni program na zasebnih šol, je odgovoril, da bi šlo za diskriminacijo, če starši teh otrok ne bi mogli vpisati v eno od šol iz javne mreže, a to možnost imajo. "Diskriminacija, ki jo morda vidim sam, tiči drugje: da vpisni pogoji v javnih in zasebnih šolah niso enaki," je dejal.
Predsednik vlade je tudi poudaril, da je zagovornik javnega šolstva, kar pa ne pomeni, da komurkoli odreka pravico do zasebnega izobraževanja. A prepričan je, da je javno šolstvo s svojo univerzalno dostopnostjo pomemben element družbe, celo preveč pomemben, da bi ga prepustili izključno trgu. "Sam tudi ne sodim med tiste, ki so prepričani, da je vse, kar je zasebno, tudi nujno boljše, večvredno in bolj učinkovito," je poudaril in noče, da bi se javnim šolam lepilo negativne etikete in izničilo njihov pomen. Slovenske javne šole so po njegovih besedah dobre, kar kažejo tudi rezultati mednarodnih raziskav.
"Skušam si prestavljati vaš odziv, ko ne bo šlo za katoliško, pač pa za osnovno šolo katere druge veroizpovedi, recimo muslimanske. Kaj bo takrat," je vprašal premier. Predlagateljem pa je očital, da so vsakokrat doslej svoj predlog ustavne obtožbe oprli na temo, s katero so želeli le eno, razdvajati javnost. Glede na njihova pretekla ravnanja, pa ga preseneča njihova skrb za neuresničene ustavne odločbe.
"Lahko me napadate, žalite, mi očitate zraven še krivdo vsaj za razpad Demosa leta 1992 v Dolskem. Lahko me poskušate predstavljati kot del ne vem kakšne elite, ki uničuje državo. Lahko tvitate do onemoglosti in naprej, s pravimi ali lažnimi profili, če vas to sprošča. Vedno ste trdili svoje, če so bila dejstva drugačna. Če so bila drugačna, toliko slabše za dejstva," se je na predlagatelje še obrnil Šarec. "Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili člani zveze komunistov. To veste vi. Čudno pa je, da meni, ki sem zvezdo nosil samo na pionirski čepici v prvem razredu, očitate komunistično doktrino," je še dodal.
