Nemška kanclerka je v govoru dejala, da bi si morali Nemčija in Francija ob tesnejšem političnem, gospodarskem in obrambnem povezovanju prizadevati tudi za "skupno vojaško industrijo".
Oba voditelja se zavzemata za vzpostavitev skupne evropske vojske v okviru EU, ki bi se dopolnjevale z zvezo Nato.
Francoski predsednik je bil kritičen do tistih, ki širijo laži o novi francosko-nemški pogodbi. "Tisti, ki pozabljajo na vrednote francosko-nemške sprave, iz sebe delajo sostorilce zločinov preteklosti. Tisti, ki širijo laži, škodijo prav tistim ljudem, za katere se pretvarjajo, da jih branijo," je Macron sporočil nasprotnikom pogodbe v Franciji.
Francoska skrajna desnica je širila teorije zarote, da se Macron pripravlja, da bo Alzacijo prepustil Nemčiji in da bo Francija svoj stalni sedež v Varnostnem svetu ZN delila z Nemčijo.
V Evropi, ki jo ogrožajo nacionalizmi in ki jo pretresa brexit, morata Nemčija in Francija prevzeti odgovornost ter pokazati pot in ambicijo za resnično suverenost in zaščito ljudi, je še dejal Macron.
Slovesnega podpisa sta se udeležila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ta je poudaril, da Evropa potrebuje oživitev vere v smislu solidarnosti in enotnosti, zato verjame, da bo okrepljeno nemško-francosko sodelovanje služilo temu cilju.
Ob slovesnosti je potekalo več protestov, ki se jih je udeležilo nekaj sto ljudi. Nemška policija je sporočila, da v mestu potekajo štirje protestni shodi, protesta privržencev gibanja rumenih jopičev se je udeležilo okoli 120 ljudi, shoda proeveropskega gibanja Pulse of Europe pa okoli 200.
Merklova in Macron sta s podpisom dokumenta na 56. obletnico sklenitve elizejske pogodbe potrdila nov dogovor o prijateljstvu in krepitvi že tako tesnih odnosov med državama.
Vladi v Berlinu in Parizu pojasnjujeta, da aachenska pogodba predvideva številne konkretne projekte, predvsem na področju varnosti in obrambe, okrepili bi tudi sodelovanje obmejnih regij, ustanovili skupne vrtce in poenotili javni promet v obmejnih regijah.
Vseeno se vrstijo kritike, da je pogodba vsebinsko prazna, saj so se ognili pomembnim temam, kot so na primer družbeni standardi in obdavčitev izpustov.
Voditelja sta novo pogodbo podpisala v občutljivih časih. Macron se doma bori z največjo krizo svojega mandata, ko skuša po množičnih protestih rumenih jopičev ponovno pridobiti zaupanje državljanov. Merklova pa je pred kratkim napovedala odhod iz politike, opustila vodenje svojih krščanskih demokratov (CDU), pred njo pa so pomembne volitve - evropske in deželne.
Elizejska pogodba, ki sta jo 22. januarja 1963 podpisala takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle, je odprla novo poglavje nekdanjih vojnih nasprotnikov, a navdušenje nad sodelovanjem je bilo takrat precej zadržano.
Nemška stran je namreč posumila, da je general skušal zvabiti mlado nemško republiko iz rok ZDA. Nemški parlament je zato takrat zahteval, da se pogodbi doda člen, v katerem se država izreče za prijateljstvo tudi z ZDA in Veliko Britanijo.
Pogodba je 18 let po koncu druge svetovne vojne postavila temelje sprave med državama in pomenila začetek nemško-francoskega prijateljstva. Brez nemško-francoske sprave tudi ne bi bilo Evropske unije, kakršno poznamo danes.
Strani sta se takrat dogovorili o rednih srečanjih predsednika in kanclerja ter srečanjih na ministrski ravni. Vladi bi se glede na dogovor morali usklajevati tudi o pomembnejših vprašanjih s področja zunanje, evropske in obrambne politike.
Pol stoletja kasneje sta leta 2013 takratni francoski predsednik Francois Hollande in Merklova začela pogovore o novi elizejski pogodbi. Ideja je navdušila predvsem socialista, medtem ko so bili Nemci zadržani, češ da ni potrebe, saj že elizejska pogodba vsebinsko ni bila izpolnjena. Vseeno so sledila pogajanja in razprave, ki so se končala z novo pogodbo o prijateljstvu med državama.
