V četrtek so se v hrvaških medijih pojavila poročila, da je ameriški kongres odobril izraelsko prodajo vojaških letal F-16 Hrvaški. Pri tem se je Večernji list, ki ga povzema STA, skliceval na neimenovani vir v ameriškem State Departmentu. Čeprav je kongres potrdil transfer v skladu z ameriškim zakonom o izvozu orožja, pa postopek prodaje še ni sklenjen, ker je za ZDA sporna izraelska oprema na ameriških letalih.
Medtem pa je hrvaški Index, ki se sklicuje na ameriški portal Axios, poročal, da je prodaja izraelskih letal Hrvaški propadla.
Pa gremo po vrsti: ameriški State Department je pred dvema tednoma obvestil ameriški kongres o transferju tretji strani pri izraelski prodaji vojaških letal F-16. Po potrditvi kongresa je postopek znova v State Departmentu, piše Večernji list na svoji strani. Kongres je odobril prodajo 12 vojaških letal ameriškega proizvajalca Lockheed-Martin v njihovi izvirni obliki, v ZDA pa so vrednost vojaških letal, ki so jih izdelali v 80. letih prejšnjega stoletja, ocenili na 135 milijonov dolarjev, poroča STA. Vrednost izraelsko-hrvaškega pogodbe o nakupu 12 vojaških letal F-16 je pol milijarde dolarjev, razlika v višini 375 milijonov dolarjev pa naj bi bila v opremi, ki jo je Izrael vgradil v posodobljeno različico F-16, bolj znano kot barak, za katero se je na mednarodnem razpisu odločila Hrvaška.
V Washingtonu vztrajajo pri prodaji izvirnih letal tretji strani z originalno ameriško opremo, poroča STA, medtem ko je hrvaški časnik poročal, da še potekajo pogajanja med ZDA in Izraelom.
Neuradno: Dogovarjanja konec, posel mrtev
Kar pa ne bo držalo, če držijo navedbe novinarja Baraka Ravida, ki je za ameriški portal Axios zapisal, da je ameriški obrambni minister James Mattis odbil prošnjo Izraela in njihovega premierja, naj ZDA nekoliko "omehčajo" stališče glede prodaje izraelskih letal F-16 Hrvaški. S tem pa je, tako Ravid, propadel celoten dogovor.
Ravid je sicer novinar, ki je pred dvajsetimi dnevni prvi objavil, da je prišlo do zapletov v dogovorih med ZDA in Izraelom, tokrat pa se sklicuje na informacije, ki naj bi jih prejel od visokih predstavnikov Izraela, ki so sodelovali v dogovorih.
Pri razumevanju ameriškega stališča in vztrajanja pri prodaji vojaških letal brez posodobitev ima najverjetnje epomembno vlogo tudi dejstvo, da so na natečaju za nakup vojaških letal sodelovali tudi Američani z novim modelom letala F-16.
"Izraelski predstavnik mi je dejal, da je pred dvema tednoma Netanyahu poklical Mattisa, preden je slednji podal odstop, in ga prosil, da bi se ameriška stran nekoliko omehčala glede pogojev prodaje," je zapisal Ravid in dodal, da je Mattis prošnjo zavrnil.
Menda naj bi Netanyahu načrtoval, da pokliče še prvo damo proizvajalca letal Lockheed Martin, Maryllin Hewson, vendar da je pravočasno dojel, da s tem ne bi dosegel nič.
"Zaradi razlogov, ki jih ne razumem, so Američani poostrili svoje pogoje, mi pa smo napačno ocenili njihov položaj v dogovoru. Posel s Hrvaško je praktično mrtev in mislimo, da sprazuma, s katerim bi bili zadovoljni v ZDA in na Hrvaškem, ne moremo skleniti," je prenesel Ravid besede neimenovanega izraelskega predstavnika. Dodal je, da Izrael nima druge možnosti, kot da se Hrvaški opraviči zaradi propadlega posla. Portal Axios še piše, da niti State Department niti urad izraelskega premiera navedenih trditev niso komentirali.
Če poročanje portala Axios drži, torej četrtkova odločitev ameriškega kongresa o prodaji letal ne pomeni nič.
