Najbolj so glede umora novinarja Džamala Hašodžija, ironično, mirne oblasti Združenih držav Amerike, čeprav je novinar zadnje leto tam živel in deloval. Ameriški predsednik Donald Trump je tako dejal, da je potrebno najprej "temeljito preiskati" kaj se je v resnici zgodilo, namignil pa je tudi, da bi lahko sprejel razlago, da so umor storili "kriminalci", ki so delovali na lastno pest in ne po navodilih saudijskih oblasti.
Tudi Trumpov zunanji minister Mike Pompeo, ki se je v torek srečal s saudijskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, je ubral spravljiv ton. Zagotovil je, da saudijski režim "močno zanika" vpletenost v Hašodžijev umor in da so že začeli z "resno in kredibilno preiskavo" primera.
Zdi se torej, da gredo ameriške oblasti močno na roko saudijskim kolegom, kar ni nenavadno, če sledimo toku denarja, ki se iz Saudove Arabije steka v ameriški proračun.
Saudijski milijoni v roke ameriškim lobistom
Saudijci namreč močno vplivajo na odločitve Washingtona. Ne le, da je kraljevina največji svetovni kupec ameriške vojaške opreme - za časa predsedovanja Baracka Obame so denimo skupno kupili za 112 milijard dolarjev ameriškega orožja, v času Trumpove administracije pa do sedaj za približno štiri milijarde - že desetletja tudi vlagajo milijone v razne ameriške lobistične organizacije, inštitute in gospodarstvenike.
Kraljevina Saudova Arabija je tako visoke količine denarja vložila v inštitute, kot sta denimo Center za strateške in mednarodne študije in Emerson Collective, lobistične firme kot sta denimo Hogan Lovells in Brownstein Hyatt Farber Schreck, ter v mnoge posameznike, ki imajo vpliv na ameriško zakonodajno telo ali gospodarstvo, poroča portal Politico.
In čeprav je ob menjavi administracije mnogo tujih vlad okrepilo lobistične pritiske na Washington, ni to nikomur uspelo do te mere kot prav saudijski kraljevi družini. Samo v letu 2017 so registrirani tuji lobisti, ki so delali za saudijski režim, kontaktirali ameriški kongres, Belo hišo, medije in inštitute več kot 2500-krat, kaže poročilo nevladnih organizacij Foreign Influence Transparency Initiative in Center for International Policy. Ni torej nenavadno, da je Trump za prvo državo, ki jo je obiskal v funkciji predsednika izbral ravno Saudovo Arabijo, prav tako pa postane jasno, zakaj je v sporu med Katarjem in Saudovo Arabijo leta 2017 stopil na stran slednje.
Osumljenec umora večkratni sopotnik saudijskega princa
Povezava saudijskega režima s Hašodžijevim umorom dobiva v medijih popolnoma drugačno podobo, kot sta jo naslikala Trump in Pompeo. Ameriški časnik New York Times denimo poroča, da naj bi eden izmed ljudi, ki so osumljeni sodelovanja pri novinarjevem umoru, bil identificiran kot redni sopotnik prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.
Turške oblasti so namreč identificirale 15 ljudi, ki bi naj bili povezani z umorom, najmanj devet izmed teh pa naj bi bilo zaposlenih pri saudijskih varnostnih službah, v vojski ali na vladnih ministrstvih. Po poročanju New York Times naj bi torej bili v umor vpleteni posamezniki povezani z visokimi krogi saudijskega režima.
Eden izmed teh osumljencev naj bi bil Maher Abdulaziz Mutreb, trdijo turški preiskovalci. Če je to res, gre za človeka, ki je princa bin Salmana spremljal na njegovih letošnjih obiskih v Franciji, Španiji in ZDA. Mutreb je bil leta 2007 prav tako zaposlen na saudijski ambasadi v Londonu.
Še trije drugi osumljenci bi naj bili člani saudijske kraljeve straže, peti osumljenec pa je bil identificiran kot dr. Salah al Tubaigi, zdravnik, specializiran za opravljanje obdukcij, še poroča New York Times.
Medtem ko je eden rezal njegovo truplo, so ostali poslušali glasbo
In ravno al Tubaigi naj bi bil vpleten v najbolj krvav del afere. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi ravno on bil zadolžen za to, da se Hašodžijevega trupla iz ambasade znebijo čim bolj diskretno.
Wall Street Journal se sklicuje na poročila turških oblasti, ki bi naj imele v posesti zvočne posnetke, na katerih je posnet celoten potek novinarjevega umora. Na posnetkih je po navedbah turških uradnikov slišati saudijske operatvice, ki so v Turčijo prileteli isti dan, kako Hašodžija v prostorih ambasade ne zaslišujejo (kakor so nekaj časa trdili Saudijci), pač pa ga pretepajo in mučijo, preden ga na koncu ubijejo.
Na posnetku je tudi slišati glas, ki naj bi pripadal prav zdravniku al Tubaigiju, ki ostalim operativcem naroči, naj poslušajo glasbo, medtem, ko bo on razkosal novinarjevo truplo.
Ameriška vrhuška mirna, nižji kadri razjarjeni
Kljub relativni mirnosti in zaupanju ameriškega predsednika ter njegovih ministrov pa se s šibkim in nežnim pristopom do saudijskih oblasti ne strinjajo vsi deli ameriške politike. Republikanska senatorka Lindsay Graham je tako v torek predsednika Trumpa javno pozvala naj "prekleto sankcionira Saudovo Arabijo", oglasil pa se je tudi nekdanji ameriški ambasador v Saudovi Arabiji Robert Jordan, ki je Trumpa pozval, naj ne verjame saudijskemu režimu.
Jordan je sicer na televiziji CNN dejal, da mu je trenutni saudijski monarh kralj Salman nekoč dejal, da je bil teroristični napad 11. septembra 2001 delo Izraela, da bi tako preusmeril pozornost z dejstva, da je bilo 15 od 19 ugrabiteljev letal saudijskih državljanov.
"Ne pozabimo, to je isti kralj Salman, ki mi je po 11. septembru dejal, da so bili napadi izraelska zarota. To je dejal z vso trdnostjo. Sem mu verjel? Seveda ne. Mislim, da ne moreš z odprtimi rokami sprejeti vsega, kar ti rečejo svetovni voditelji."
S Hašodžijem umrle tudi pomembne informacije
Džamal Hašodži je v svoji karieri večkrat govoril z voditeljem teroristične mreže al Kaida Osamo bin Ladnom in objavil intervjuje z njim. Enkrat naj bi ga skušal celo prepričati, da se odreče nasilnim metodam, po napadih 11. septembra 2001 pa se je od njega distanciral.
Hašodži je bil sicer edini nekraljevi Saudijec, ki je vedel za intimne povezave med saudijsko kraljevo družino in al Kaido. Z njegovim umorom so bile tako za vedno utišane tudi umazane skrivnosti saudijske aristokracije.
