Pobudnika akcije Balkan Rivers Tour in biologa ter nekdanjega slovenskega olimpijca Roka Rozmana smo ujeli na poti proti Albaniji, kjer bodo v petek uradno začeli turnejo. Eden izmed glavnih ciljev letošnje turneje je spodbuda lokalnim iniciativam, ki se borijo proti jezovom, je pojasnil Rozman.
Turneja bo potekala v Albaniji, Makedoniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Sloveniji. Udeleženci, na celotni poti jih pričakujejo več kot tisoč, bodo z veslanjem po 12 rekah opozarjali na ohranitev rek in nasprotovali gradnji novih jezov.
Dokumentarni film
V sklopu turneje bodo predvajali tudi 52-minut dolgi dokumentarni film z naslovom The Undamaged, ki so ga pripravljali dve leti. Dokumentarec pripoveduje zgodbo lokalnih ljudi skozi prve dve turneji po balkanskih rekah. »Sporočilo dokumentarca je: ne čakati na vlade in ne vem katere druge organizacije, ker ne bodo naredile nič. Če mislite, da je nekaj narobe, se sami lotite in pomagajte tem ljudem,« pojasnjuje Rozman. Pred zaključkom turneje, 6. oktobra, pa bo v Ljubljani premiera filma.
Enomesečna turneja se bo sicer zaključila 8. oktobra v Sloveniji. Dan prej bo potekal Dan za reko Savo, ko bodo kajakaši veslali med Litijo in Zagorjem.
Raj za divje reke
Nevladna organizacija Bank Watch je po besedah Rozmana leta 2014 izvedla študijo 35.000 kilometrov rek od Slovenije do Albanije, ki je pokazala, da je 30 odstotkov rek še vedno v popolnoma prvinskem stanju, 50 odstotkov pa v zelo dobrem ekološkem stanju.
»Za primerjavo, v Nemčiji je nedotaknjenih rek le še za manj kot en odstotek. Celoten Balkan, s Slovenijo vred, je raj za divje reke,« je poudaril Rozman. Morda ne za dolgo, saj na tem območju načrtujejo gradnjo več kot 2700 jezov.
V primerjavi s preostalim Balkanom je Slovenija sicer že zelo zajezena.
»Uspelo nam je že kar precej uničiti. Imamo med 400 in 500 malih hidroelektrarn in okoli 20 velikih. Problem je, ker se zdaj predlaga še sto novih malih hidroelektrarn in 19 velikih,« opozarja ekolog.
Kakšna bi bila primerna rešitev za pridobivanje električne energije? Po mnenju Rozmana je treba predvsem poskrbeti, da se bo potrošnja elektrike zmanjšala. »Poraba je navita do konca, k zmanjševanju pa lahko prispeva vsak posameznik,« pravi Rozman in dodaja, da najboljša rešitev ni le uporaba obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce. To namreč ni optimalno, saj imata oba načina ker velik negativen vpliv na okolje.
»Mi čakamo na tehnologijo fuzije. Če se bo ta razvila v nekem doglednem času, bo to rešilo globalni problem,« meni. Po njegovih besedah na trgu še nikoli ni bilo toliko elektrike kot zdaj, zato pada cena kilovatne ure, saj ni toliko povpraševanja. »Če nam uspe še dodatno znižati ceno elektrike, se ne bo več izplačalo vlagati v nove objekte,« je še prepričan Rozman.
