Na družbenem omrežju Twitter je eden od uporabnikov objavil fotografijo viadukta u Genovi, ki naj bi bila domnevno posneta minuli teden, in ki jasno kaže, v kako slabem stanju je bil viadukt pred včerajšnjim zrušenjem, v katerem je umrlo njmanj 42 ljudi. Na fotografiji je videti, da viadukt Morandi na fotografiranem delu dobesedno razpada.
Velike težave za upravljalca avtocest
Italijanska skupina Atlantia, ki bdi nad polovico italijanskih avtocest, bi se po tragičnem zrušenju viadukta v Genovi lahko znašla v velikih težavah, poroča STA. Gre sicer za ambiciozen koncern, ki je na poti med največje svetovne upravljavce infrastrukturnih objektov. Skupina Atlantia je po lastnih navedbah "globalni igralec v sektorju avtocestne in letališče infrastrukture". Kot pojasnjuje na spletni strani, upravlja s 5000 kilometri avtocest v Italiji, Braziliji, Čilu, Indiji in na Poljskem. Obenem bdi tudi nad delovanjem rimskih letališč Fiumicino in Ciampino ter francoskih letališč v Nici, Cannesu ter Saint Tropezu.
Njeno primarno premoženje je sicer podjetje Autostrade per l'Italia, ki neposredno upravlja z 2855 kilometri italijanskih avtocest, še nad 165 kilometri avtocest pa bdi prek petih hčerinskih firm z ločenimi koncesijami. V njenem upravljanju je tudi avtocesta A10, na kateri se je v torek v Genovi zrušil del viadukta.
Vlada grozi z razveljavitvijo koncesijske pogobe
Italijanski namestnik premierja Luigi Di Maio je danes ocenil, da bi se tragediji lahko izognili, krivdo zanjo pa je pripisal družbi Autostrade per l'Italia, ker naj ne bi ustrezno vzdrževala zrušenega odseka. Italijanska vlada zato želi podjetje kaznovati z do 150 milijoni evrov kazni, razveljaviti želi tudi koncesijsko pogodbo, poroča STA. Najprej bodo to skušali storiti za avtocesto A10, nato pa še za ostale odseke.
Atlantia je medtem zavrnila očitke o slabem vzdrževanju nesrečnega viadukta in tudi avtocest. Na svoji spletni strani so zapisali, da so v izboljšanje 923 kilometrov italijanskih avtocest vložili 11,4 milijarde evrov in da čakajo na dovoljenje vlade za izgradnjo obvoznice okoli Genove.
Zgodovina skupine se sicer prepleta z zgodovino družbe Autostrade per l'Italia. Slednjo je država privatizirala leta 1999, kupili pa so jo različni vlagatelji, vključno s skupino Benetton. Leta 2003 so v holdinško družbo izločili avtoceste in drugo infrastrukturno premoženje. Nastala je današnja Atlantia, ki kotira tudi na milanski borzi.
Atlantia ima v lasti 88 odstotkov podjetja Autostrade per l'Italia, to pa ji je lani prineslo malo manj kot dve tretjini od skupnih 5,97 milijarde evrov prihodkov. Čisti dobiček skupine je lani znašal skoraj 1,2 milijarde evrov.
Skupina upravlja tudi s predorom Mount Blanc, nedavno pa je postala tudi glavni delničar v podjetju Getlink, ki upravlja s predorom pod Rokavskim prelivom. Za 15,5-odstotni lastniški delež, ki ji prinaša več kot četrtino glasovalnih pravic, je odštela skoraj 1,1 milijarde evrov.
Nedavno se je Atlantia povezala tudi z nemško-špansko skupino Hochtief-ACS, s katero nameravata skupaj za 18,2 milijarde evrov kupiti špansko podjetje Abertis. To upravlja z 8600 kilometri avtocest v 15 državah. Atlantia naj bi imela v skupnem podjetju, ki bo imelo v lasti Abertis, 50 odstotkov plus eno delnico.
Na področje upravljanja z letališči je Atlantia vstopila leta 2013 s pogodbama za Fiumicino in Ciampino. Leta 2016 pa je skupaj s francoskim energetskim koncernom EDF kupila 60-odstotni delež francoske države v letališčih v Nici, Cannesu in Saint Tropezu. V torek je delnica Atlantie čez dan upadla za več kot 10 odstotkov. Dan je končala 5,4 odstotka pod izhodiščem, pri 23,54 evra. Danes je borza v Milanu zaradi praznika zaprta.
