Predlog dviga je po navedbah ministrstva rezultat koordinacije in dogovora z vsemi deležniki turističnega sektorja ter odgovor na spremenljive tržne izzive.
Ministrstvo računa, da bi se taksa v glavni sezoni na najpomembnejših destinacijah (turistični kraji razreda A) s sedanjih osem kun (1,10 evra) dvignila na 10 kun (1,40 evra) po osebi. Gre za 25-odstotni dvig glede na aktualni znesek. Višja bi bila tudi pristojbina v pred- in posezoni. Dvignila bi se s šest na osem oz. s pet na sedem kun.
Taksa bi se dvignila tudi v namestitvenih objektih v krajih razredov B, C in D, in sicer s sedem, 5,50 in 4,50 kune na devet, sedem in pet kun v glavni sezoni. V pred- in posezoni pa bi se z letošnjih petih, štirih oz. treh kun zvišala na sedem, pet oz. štiri kune.
V kampih bi taksa glede na predlog ostala na letošnji ravni - v krajih razreda A je pri osmih kunah. Za lastnike plovil je prav tako predvidena korekcija, in sicer naj bi se znesek priveza ponekod nekoliko znižal.
Minister za turizem Gari Capelli je spomnil, da se turistična taksa ne steka v državni proračun, pač pa se neposredno vrne v destinacije, mesta, občine, HTZ in Rdečemu križu. "Turistična taksa se izkazuje na ločenem računu in nikakor ne more biti del cene naše nastanitvene ponudbe," je poudaril. Dodal je še, da višine takse niso spreminjali od leta 2005, takrat pa so upoštevali povprečno 35-dnevno zasedenost namestitev in povprečno ceno 100 kun (13,50 evra) pri zasebnih ponudnikih.
Capelli je spomnil na milijone ljudi, ki te dni derejo na Hrvaško tudi zahvaljujoč velikemu uspehu njene nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu. "Prepričan sem, da bi vsi naši gosti radi prispevali k lepoti, infrastrukturi, ponudbi in promociji destinacije na Hrvaškem, ki so jo izbrali za kraj svojega dopusta," je dejal.
Konkurenca ne miruje
Direktor HTZ Kristjan Staničić je poudaril, da sredstva, zbrana s turistično takso, omogočajo delovanje celotnega sistema in izpolnjevanje ključnih zakonskih obveznosti na področju promocije, razvoja turistične ponudbe, spodbujanja dogajanja in aktivnosti v destinacijah ter krepitve kompetenc in profesionalizacije zaposlenih v sektorju. Poudaril je še, da konkurenca ne miruje in da več sredstev iz naslova turistične takse pomeni več sredstev za promocijo Hrvaške na mednarodnem tržišču.
Vsi se ne strinjajo
Predstavniki petih turističnih združenj so medtem v torek izrazili nasprotovanje vladnim načrtom. Proti so Hrvaško turistično združenje, Združenje delodajalcev v hrvaškem hotelirstvu, Združenje hotelirjev pri Hrvaški gospodarski zbornici, Združenje kampov Hrvaške in Hrvaško združenje delodajalcev.
Kot je poudaril direktor Hrvaškega turističnega združenja Veljko Ostojić, načeloma niso proti dvigu takse, a le na podlagi temeljite analize celotne sestave turističnih združenj. "Zgolj povečanje prihodkov brez novih opredelitev vlog in nalog posamičnih ravni turističnih združenj ter brez ocene realnih finančnih potreb je novo neargumentirano breme za turizem," je bil kritičen.
Prav tako so organizacije poudarile, da se prihodki iz naslova turistične takse že tako povečujejo zaradi večjega turističnega obiska; lani so porasli za 22 odstotkov oz. 47 milijonov kun. Vsaka nova podražitev pa po njihovem prepričanju zmanjšuje konkurenčnost hrvaškega turizma.
