Napetosti med Nikozijo in Ankaro zaradi iskanja domnevno bogatih nahajališč zemeljskega plina in nafte ob obali Cipra se nevarno zaostrujejo. Potem ko turške vojaške ladje že več dni blokirajo ladjo za vrtanje italijanskega energetskega giganta Eni, se je zdaj v spor vpletla tudi EU, ki Turčijo poziva k spoštovanju ozemeljske suverenosti Cipra.
Gre za območje, ki je del t. i. izključne gospodarske cone Cipra in v kateri ima ta po pravilih Združenih narodov posebne pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti. A Turčija te cone ne priznava, saj da ta ne upošteva interesov severnega dela otoka.
Ciper je namreč od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški, del. Južni del s prestolnico Nikozijo je mednarodno priznan in je od leta 2004 del EU, medtem ko severni del še vedno zaseda turška vojska. Turčija je edina, ki severni Ciper priznava kot samostojno državo.
Julija lani je začel Eni skupaj s francosko multinacionalko Total vrtati in iskati domnevno bogate zaloge zemeljskega plina v omenjeni izključni gospodarski coni, kar je razjezilo Ankaro, ki vztraja, da Nikozija nima pravice enostransko izkoriščati tamkajšnjih naravnih virov. Novembra je nato Turčija tja napotila tudi svojo vojaško ladjo.
Potem ko je Eni minuli teden sporočil, da je raziskovanje obrodilo prve sadove, saj naj bi naleteli na obetajoče nahajališče plina, so se napetosti še zaostrile. V petek so nato turške vojaške ladje ustavile Enijevo ladjo za vrtanje in ji preprečile vplutje na območje jugovzhodno od pristanišča Larnaka.
Kot je povedal predstavnik Enija, so Turki kot razlog navedli, da na tem območju potekajo "vojaške aktivnosti". Turška mornarica je namreč minuli teden na območju v Sredozemskem morju južno od Cipra začela vojaške vaje, ki naj bi trajale do 22. februarja.
Da se stvari zapletajo, dokazuje tudi dejstvo, da se je v spor v ponedeljek vmešala EU. Tiskovna predstavnica Evropske komisije je Turčijo posvarila, naj se vzdrži kakršnekoli grožnje ali dejanja, usmerjenega proti Cipru, in naj spoštuje njegovo ozemeljsko suverenost. Oglasil se je še predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in od Ankare zahteval končanje blokade.
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je v nedeljo ocenil, da Turčija s svojimi dejanji "krši mednarodno pravo", ter napovedal sprejetje "vseh potrebnih ukrepov". Z dogajanjem je seznanjena tudi italijanska vlada, ki je v ponedeljek sporočila, da spremlja situacijo in bo sprejela "vse razpoložljive diplomatske ukrepe za rešitev tega vprašanja", piše bruseljski spletni bilten EUobserver.
Na stopnjevanje pritiska se je danes odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki pa je s svojimi besedami situacijo le še zaostril. Drugo stran je Erdogan namreč posvaril, naj ne nadaljuje z raziskovanjem morskega dna na spornem območju in naj ne prestopi meje zaradi "napačnih računic". "V tem trenutku naše vojne ladje, zračne sile in druge varnostne enote zelo natančno spremljajo razvoj dogodkov v regiji, in to s pooblastilom, da po potrebi sprožijo operacijo," je dejal na srečanju stranke AKP v Ankari.
Turčija ne bo dovolila "oportunističnih poskusov" iskanja plina v vodah Cipra in ob obali Egejskega morja, je še nadaljeval in tuja podjetja opozoril, naj ne zaupajo oblastem ciprskih Grkov in se ne pustijo zaplesti v dejanja, "ki presegajo njihova pooblastila in oblast".
