Sakač je odpoved dobil zaradi svoje vloge pri dogovarjanju o prometni kontroli ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sredi policijske stavke novembra 2015, v zvezi s čimer je odpoved dobilo skupno pet policistov.
Sakač, nekdanji namestnik koprskega regionalnega predstavnika, je nato leta 2016 vložil tožbo zoper MNZ z zahtevo za reintegracijo na delovno mesto in izplačilo plač za vmesno obdobje, a je sodišče presodilo, da je bila odpoved zakonita. Višje delovno sodišče je nato sodbo razveljavilo in Sakaču ugodilo v delu, kjer je trdil, da mu delodajalec v postopku izredne odpovedi ni pravilno vročil vabila na zagovor in mu je s tem kršil pravico do zagovora oz. obrambe. Okoli tega se je sukal tudi tokratni dokazni postopek.
Poštar ni prepoznal svojega podpisa
Prvi je danes pričal pismonoša Robert Brečko, ki se okoliščin vročanja pošiljke Sakaču na naslovu v Žalcu ni spomnil, saj dnevno vroči v povprečju po 80 pošiljk. Ob predložitvi uradnega zaznamka pa Brečko ni prepoznal svojega podpisa ter pojasnil, da ga je očitno tistega dne nekdo nadomeščal. Sakačev zagovornik Franci Matoz je nato predlagal, da se poizve, kateri pismonoša je pustil obvestilo v Sakačevem nabiralniku in ga zasliši, kar pa je sodni senat zavrnil.
O načinu neuspešne vročitve na naslovu Sakačevega stalnega prebivališča v Žalcu sta nato pričala še tožnikova starša Stjepan in Sonja. Oba sta izpovedala, da sina v tistem času nista videli, niti se nista z njim slišala, o postopku zoper njega pa sta bila seznanjena le prek medijev.
Trnova pot izročanja pošiljke
Pričala sta tudi policijska inšpektorja Darja Avbelj Meze in Anton Bavec. Slednji je bil prisoten pri poskusih vročitve tako v Žalcu kot na naslovu v Kolombanu, od koder je Sakač uveljavljal potne stroške za službo. Sakačev oče je policistoma v Žalcu povedal, da Mihe ni doma in da se zdravi. Podobno jim je v Kolombanu navedla Sakačeva tašča, ki je pojasnila še, da je do Sakačevega stanovanja znotraj istega objekta poseben vhod na drugi strani hiše, ki pa ga policista kljub iskanju nista opazila. Bavec je izpostavil, da Sakačeva tašča ni povedala, v kakšnem razmerju je s tožnikom, in da niso imeli pooblastil za vstop v hišo. Poudaril je, da v tovrstnih primerih sorodniki pomagajo osebam v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav tega za konkreten primer ne more trditi. Na vprašanje, ali so v Sakačevem primeru ravnali z običajno skrbnostjo, pa je Bavec odvrnil, da primera niso jemali zlahka, ampak so se potrudili, da bi do vročitve prišlo.
Dokazni postopek se je danes zaključil, sodbo bosta stranki dobili pisno.
