Slovenijo v tem tednu zaznamuje val stavk. Po ponedeljkovi stavki policistov so med 8. in 10. uro stavkali v zdravstvenih domovih in socialnovarstvenih ustanovah, jutri pa se podobo podobnega podviga lotili tudi šolniki.
Policisti nameravajo s stavkovnimi aktivnostmi nadaljevati vse do izpolnitve zahtev.
Višje plače, plačani prazniki ...
Med zahtevami Sindikata delavcev zaposlenih v zdravstveni negi (SDZNS) in Sindikata zdravstva in socialnega varstva (SZSVS), ki sta danes odpeljala zaposlene na pustno obarvano stavko, sta tudi zahtevi po dvigu plač in odpravi varčevalnih ukrepov. Želijo namreč stopiti po stopinjah nekaterih izbranih skupin, ki jim je vlada dvignila plače (med njimi so tudi zdravniki, policisti, vojaki ,...), želijo pa si povišanja plač za 15 do 20 odstotkov. Želijo odpravo plačnih anomalij in dvig plač iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na praznik, v nedeljo in ponoči ter tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje. Zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. Na obeh področjih dela skupaj prek 40.000 zaposlenih.
Pred zimskimi počitnicami na "štrajk" še šolniki
Na dan zaljubljencev in tik pred zimskimi počitnicami v šolstvu bodo znova stavkali šolniki. Prav šolniki in zdravniki ter zobozdravniki so bili v času po osamosvojitvi najbolj prizadevni v številu stavk.
Kakorkoli že, v tokratni stavki bodo šolniki zahtevali zvišanje osnovnih plač učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževanju od vrtcev do univerz; ustrezno ovrednotenje razredniškega dela; regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z osnovno plačo, ki je nižja ali enaka minimalni plači, med zahtevami pa je še nekaj drugih točk (spoštovanje in dosledno uresničevanje pravice do pogajanj v okviru Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja; spoštovanje 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja; spoštovanje VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju). Po ocenah Sviza bo stavkalo okoli 37.000 zaposlenih.
Razklano javno mnenje
V javnosti se krešejo "pro" in "contra" mnenja ljudi glede stavke javnega sektorja: od tega, kako je v mandatu Cerarjeve vlade število zaposlenih v javnem sektorju poskočilo, da se sicer res ni sorazmerno s tem povečala plačna masa, da pa je v državi povprečna plača v javnem sektorju višja od plače v zasebnem sektorju in podobno.
Krešejo se mnenja tudi o tem, ali si javni sektor zasluži podporo pri stavki in izpolnitev stavkovnih zahtev ali ne. Ali je res le javni sektor tisti, ki naj "pobere" smetano pozitivne gospodarske rasti in močnega izvoza v mesecih pred volitvami? Jasno je, da gre pri vseh zahtevah, vključno z minimalnim povišanjem plače, ki se ga je "v solo projektu" lotila ministrica za delo Anja Kopač Mrak za pridobivanje volilnih točk. Kar sicer ne pomeni, da povišanje ni bilo potrebno ... Ne glede na "uradno" argumentacijo stavkovnih zahtev, pa je jasno, da sindikati računajo, da bo tudi tokrat vlada klonila pred zahtevami v zameno za volilne glasove.
V Gorenju bi delavcem krajšali dopust
Kako zahteve dosegajo zaposleni na trgu, izven okrilja javnega sektorja? V ponedeljek je uprava Gorenja začela sestanke z delavci, na katerih jim med drugim pojasnjuje razloge za odpoved kolektivne pogodbe, poroča STA.
Do odpovedi pogodbe je prišlo zaradi konflikta glede dopusta. Uprava Gorenja je namreč sindikatu predlagala, da se dopust skrajša za štiri do pet dni, kar je sindikat zavrnil in predlagal, da bi dopust skrajšali za dva dni, česar uprava ni sprejela.
Napeto je bilo zadnje mesece v Velenju. V začetku februarja pa sta se vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje ponovno sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ) in podpisali dogovor o zaključevanju leta 2017.
Sindikat SPESS in svet delavcev PV in HTZ so dogovor podpisali in se dogovorili, da delodajalec v skladu s kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje ob plači 16. februarja izplača nagrado za poslovno uspešnost za leto 2017 v višini 3,5 € bruto na opravljeno dnino v družbah skupine, ki so leto zaključile pozitivno,
obenem pa se izplača tudi poračun stimulacije v višini 1,94 % na izvršene dnine za obdobje 1. 1.– 30. 6. 2017.Zaposleni, ki delajo krajši delovni čas od polnega, dobijo nagrado v znesku sorazmerno s številom opravljenih ur.
Vsak si zasluži primerno plačilo za delo, a kaj, ko si nekateri ne "zaslužijo" niti bolniške ...
Aktualne so razprave o "solidarnosti", o tem, kdo vse v javnem sektorju si zasluži pošteno plačilo in podobno. Najbrž ni dvoma, da bi si vsak državljan zaslužil primerno plačilo za delo, ki omogoča spodobno mesečno preživetje.
Ne glede na tak ali drugačen tokratni "stavkovni izplen" javnega sektorja, pa v slovenski različici "socialne in solidarne države" ostaja odprtih preveč vprašanj. Eno najbolj spregledanih in - ob "valu" prostovoljnih in prisilnih samozaposlitev v zadnjih letih -, so prav odgovornosti in pravice samozaposlenih. Ki "ne pripadajo" nikomur, kar se je jasno kazalo tudi v poudarkih in obravnavi perečih vprašanj med politično in tudi sindikalno sfero v zadnjih letih.
Kljub opevani sindikalni solidarnosti se namreč ta najraje giblje v okvirju posameznega sindikalnega sektorja. Za težavne razmere, v katerih so se - sploh v času gospodarske krize - znašli samozaposleni, se širša sindikalna sfera ni menila vrsto let. To je posredno decembra lani ob opozorilnem shodu v podporo trafikantom, ki ga je organiziral sindikat prekarcev, priznal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki bo s Svizom jutri znova zavzel ulice v prestolnici, in je v nagovoru dejal: "Sindikati morda do zdaj nismo dovolj podpirali prekarnih delavcev. Na nas je, da zaščitimo tiste, ki ste najbolj izpostavljeni med nami."
Aktualno: odbor DZ za zdravstvo je na februarski seji zavrnil novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero so poslanci Levice predlagali, da bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, že v prvem mesecu bolezni bolniško nadomestilo izplačal ZZZS. Samozaposleni so namreč po veljavnem zakonu upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost šele po 30 delovnih (!) dneh, kar pomeni, da so prisiljeni delati tudi v času bolezni. Obenem jih zakonodaja zavezuje, da redno in kljub izpadu dohodka zaradi bolniške brez odlogov poravnajo plačila prispevkov (minimalni znesek je za mesec januar znašal 363,20).
Miha Kordiš je na februarski seji odbora ob obravnavi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju med drugim povedal, da je dejavnik zdravstvenega tveganja, tveganje revščine pri samozaposlenih skoraj petkrat večje kot pri zaposlenih. Kaj pa so ob predlogu ugotovili člani odbora? Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Ane Medved gre za sistemsko vprašanje, ki ga je treba preučiti tudi z vidika posledic za gospodarstvo in z vidika socialne pravičnosti, sprememba pa mora biti rezultat socialnega dialoga in najširšega soglasja socialnih partnerjev, je tedaj poročala agencija STA. Poenostavljeno: gre za kompleksno vprašanje, slovensko gospodarstvo pa je v nevarnosti, da utrpi očitno visoke negativne učinke, v kolikor bo v Sloveniji tudi samozaposlenim dovoljeno, da bi lahko gripe, angine in podobne zdravstvene nevšečnosti preživljali na bolniškem staležu in ne delovno ...
Še enkrat odprli fronto: nov poskus s predlogom za izplačilo bolniške samozaposlenim
Kakšen bo epilog ob tem vprašanju, še ni jasno. Je pa danes Levica sporočila, da želi še enkrat poskusiti s predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu, po katerem bi samozaposlenim že četrti dan bolezni bolniško nadomestilo izplačal ZZZS. Predlog je poslala v sopodpis poslanskim skupinam, ki so ga na odboru DZ že podprle. Med njimi ni le SMC, zato v Levici menijo, da imajo za sprejem predloga ustrezno večino, poroča STA. Spomnil je, da je predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na pristojnem odboru DZ padel z enim glasom razlike, proti je bila le največja vladna stranka. Tako v Levici vendarle vidijo možnosti za drugačen izid pri ponovnem odločanju in za sprejetje predloga še v tem mandatu, saj imajo stranke tudi brez SMC ustrezno večino.
"Če je strankama SD in DeSUS kaj do reševanja položaja prekarnih delavcev, bodo njihovi poslanci naš predlog podpisali. In če je kaj desnim strankam do blagostanja obrtnikov, malih podjetnikov, bodo prav tako prispevale svoje podpise," je danes dejal Kordiš. Prepričan je, da jih je skupaj dovolj, da predlog sprejmejo še pred volitvami.
Še dolga pot do socialne države za vse
Vsak kovanec ima dve strani: drži, da nikoli ni bila naloga ali odgovornost sindikatov - ne tistih v javnem ali katerem drugem sektorju -, da bi se v zavzemanju za boljše življenje svojih članov zavzeli, denimo, tudi za "nebodijihtreba" samozaposlene, ki jih vrsto let ni ščitil nihče. Morda pa bodo nekateri zaposleni v javnem sektorju - tudi če prejemajo nizke plače -, ki so ob tej stavki "nekoliko užaljeni" ob negativnih odzivih na stavko javnega sektorja, lahko razumeli tudi tiste, ki vsakodnevno delajo v negotovih razmerah, ne vedo, kdaj bodo ostali brez dela in prihodka, nimajo plačanega dopusta, lahko o sto evrih regresa le sanjajo in si zaradi veljavne zakonodaje "ne zaslužijo" niti izplačila bolniške za bolniško odstotnost, ki je krajša od 30. delovnih dni.
Da bo Slovenija socialna, pravična in solidarna država za vse, kar naj bi glede na davke, ki jih plačujemo vsi, tudi bila, pa je očitno pot še dolga ...
