Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ je pokazala široko politično podporo, ki jo uživa novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Vladna novela prinaša omejitve pri izvršbi na nepremičnine, v katerih živijo dolžniki, katerih dolg ni visok. Poleg koalicijskih poslancev je novelo v drugi obravnavi podprl tudi večji del opozicije.
Novela po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča ponuja odgovor na t. i. socialne izvršbe, ko prihaja do deložacij zaradi nizkih zneskov, ki jih dolgujejo dolžniki. Novela zato določa, da morajo sodišča v takih primerih upoštevati sorazmernost. Prav tako novela prinaša večjo vključenost centrov za socialno delo in možnost odložitve izvršbe, če obstaja realna možnost, da bo dolg poplačan.
Vlada je sicer novelo zakona o izvršbi in zavarovanju napovedala po tistem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice Zoranu Vaskrsiću, ki so mu upniki za vsega 124 evrov osnovnega dolga zarubili hišo, dosodilo 85.000 evrov odškodnine. Slovenija je po ugotovitvah evropskega sodišča kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine.
Novela sodišču nalaga obveznost, da v primeru, ko sta predmet izvršbe dolžnikovo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerih dolžnik živi, in je dolg očitno nesorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, o postopku obvesti center za socialno delo. Ta mora po prejetem obvestilu začeti z izvajanjem socialne pomoči.
Med drugim novela prinaša tudi dodatno varovalko, s katero omogoča, da lahko dolžnik tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj se opravi izvršba na drugi nepremičnini.
Po besedah Jasne Murgel (SMC) novela uvaja mehanizme, ki bodo dolžnika varovali pred tem, da bi bil končni rezultat izvršbe prekomeren poseg v nepremičnino, v kateri biva. Pohvalila je tudi socialno noto novele.
Eva Irgl (SDS) je ocenila, da novela ne rešuje celotne problematike deložacij, a prinaša tudi nekatere prave rešitve. Spomnila je, da je novela nastala zaradi primera Vaskrsić.
Novelo podprli tudi v poslanskih skupinah DeSUS, NSi in SD. Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da novela prinaša prepotrebne varovalke pri izvršbah. Jan Škobrne (SD) je ocenil, da novela odnos dolžnik-upnik ureja na uravnotežen način.
V Levici pa menijo, da novela ne bo rešila ničesar vsebinskega. Po mnenju Mateja T. Vatovca bo edina posledica novele, da se bodo deložacije preložile za nekaj mesecev. Dodal je, da prav deložacije najbolj kruto kažejo slabo socialno stanje v državi.
