Še ne 30-letna Natascha Kampusch se zagotovo lahko vživi v travme in muke močno podhranjenih otrok družine Turpin. Spomnimo, pred nekaj tedni je svet šokirala zgodba iz kraja Perris v ameriški zvezni državi Kalifornija. David in Louise Turpin sta svojih 13 otrok držala v ujetništvu na svojem domu, jih pogosto vklepala na postelje in jih domnevno tudi mučila. Kruta starša sta že pristala za rešetkami, pristojni organi pa so jima vsak stik z otroki prepovedali. S tem ukrepom pa pa se ne strinja Kampuscheva, ki jo je v desetem letu starosti ugrabil samotar Wolfgang Priklopil. Kampuschova je kar osem let preživela v njegovem ujetništvu v kletni ječi v bližini Dunaja, le nekaj kilometrov stran od domače hiše.
»To je grozljivo, kako lahko starši storijo kaj takega?« se je za britanski Telegraph vprašala 29-letnica. »Lahko si predstavljam, kaj so morali preživljati otroci, ne razumem pa, kako lahko ljudje to počnejo,« pravi in opozarja, da je zdaj treba še posebej paziti, kako ravnati z žrtvami, kako jih postopoma ponovno socializirati, jim zagotoviti ustrezno oskrbo, varnost in izobrazbo. Kampuscheva pa za razliko od pristojnih organov v ZDA meni, da je ob hudo travmatični izkušnji za te uboge otroke zelo pomembno, da so še naprej v stiku s svojimi starši, in da bi jim oblasti morale dovoliti, da jih obiščejo v zaporu.
»Otroci bodo morali najti način, da jim ali odpustijo ali pa se jim odrečejo,« pravi, saj se bodo po njenem mnenju le tako lahko soočili s situacijo, v kateri so se znašli. Njej je bila ta možnost, da bi se soočila s svojim ugrabiteljem, namreč odvzeta, saj je Priklopil, potem ko mu je uspela pobegniti, odkorakal do železniške proge in skočil pod vlak. »Če bodo to želeli pustiti za seboj in nadaljevati s svojim življenjem, bodo otroci nekje morali potegniti črto, zato potrebujejo priložnost, da se srečajo s staršema, čeprav jima povedo samo to, da ju sovražijo in da sta pošasti,« dodaja.
