Praljak je po izreku pravnomočne sodbe na 20 let zapora v sodni dvorani zavpil, da ni vojni zločinec in da ne priznava sodbe. Nato je iz temno rjave stekleničke spil strup, kalijev cianid, v bolnišnici v Haagu pa kasneje umrl.
Od nekdanjega poveljnika Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v BiH Praljaka so se v zagrebškem krematoriju poslovili člani najožje družine in nekaj bližnjih prijateljev, je poročal Večernji list v petek zvečer na svoji spleti strani. Časnik dodaja, da so Praljakovo truplo "diskretno" prepeljali iz Haaga takoj po obdukciji prejšnji petek, medtem ko drugi vir časnika navaja, da so ga prepeljali v četrtek pred pogrebom. O pogrebu ni bilo uradnih obvestil zagrebškega pokopališča.
Hrvaški generalski zbor je za ponedeljek napovedal žalno slovesnost v zagrebški koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega, na kateri se bodo od Praljaka poslovili njegovi kolegi in prijatelji iz vojne. Večernji list ocenjuje, da bo dvorana z nekaj tisoč sedeži premajhna za vse, ki spoštujejo Praljaka. Organizator žalne slovesnosti, upokojeni hrvaški general in nekdanji hrvaški obrambni minister Pavao Miljevac je za časnik izjavil, da v ponedeljek v Lisinskem ne bo nikogar iz Praljakove družine, ne pričakuje niti nobenega politika.
Praljak kot junak
Kljub pravnomočni sodbi haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije imajo na Hrvaškem mnogi Praljaka za junaka. Tisti, ki so ob njegovem samomoru 29. novembra v sodni dvorani v Haagu javno govorili ali pisali, da je obsojeni vojni zločinec, so bili deležni groženj tudi s smrtjo, vključno z bivšim hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, pa tudi nekateri opozicijski poslanci in novinarji.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po haaški sodbi izjavil, da je za Hrvaško nesprejemljiva v delu, ki govori o skupnem zločinskem načrtu, v katerem je sodeloval takratni hrvaški državni vrh. Povedal je, da je sodba "globoko moralno nepravična" ter da si je Praljak odvzel življenje iz "moralnih razlogov".
Po negativnih odzivih v evropskih medijih in diplomatskih krogih, med katerimi so bile tudi ocene britanskega časnika Guardian, da je edini premier države članice EU, ki podpira vojne zločince, je Plenković spremenil svoje ocene ter izpostavljal, da Hrvaška "nedvomno spoštuje" odločitev sodišča v Haagu.
Praljak je bil med šesterico nekdanjih političnih in vojaških voditeljev medvojne tvorbe bosanskih Hrvatov Herceg-Bosne, ki jim je bila konec novembra v prizivnem postopku potrjena obsodba na skupno 111 let zapora zaradi vojnih zločinov proti Bošnjakom leta 1993.