Čeprav je na Hrvaškem približno 180.000 brezposelnih, je hrvaško ministrstvo za delo predlagalo rekordno število dovoljenj za delavce iz drugih držav v letu 2018. 9000 tujim delavcem bodo podaljšali delovna dovoljenja, okoli 2000 bo sezonskih delovnih dovoljenj, po ocenah vlade pa je nujno potrebnih še več kot 18.000 tujih delavcev.
Največ delovnih dovoljenj odpade na gradbeništvo, ki potrebuje več kot 12.000 tesarjev, zidarjev in podobnih profilov.
Po nekaj manj kot 2000 dovoljenj je namenjenih za delavce v ladjedelništvu in turizmu, več kot 700 za voznike tovornjakov in avtobusov. Tudi v industriji bodo lahko zaposlili več kot 1000 delavcev, kmetijstvo pa 500 ljudi, kaže vladni predlog o kvotah uvoza delavcev.
Največja novost v predlogu hrvaškega pristojnega ministrstva je 70 dovoljenj za zdravnike in stomatologe, med katerimi je večina specialistov medicine.
Tako kot v prejšnjih letih bodo izdali tudi več kot 20 dovoljenj za delavce v kulturi, predvsem gre za baletne umetnike in glasbenike v orkestrih.
Hrvaški delodajalci pričakujejo, da bo večina delavcev prišla iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, predvsem zato, ker ni jezikovnih ovir, a dvomijo, da bodo uspeli izkoristiti vsa dovoljenja v gradbeništvu.
V hrvaški gospodarski zbornici menijo, da hrvaška vlada zamuja z večjim številom dovoljenj za tuje delavce ter navajajo, da v Nemčiji iščejo milijon delavcev, na Češkem 100.000, na Švedskem 80.000, v Avstriji samo za zimsko sezono pa 30.000 delavcev. Opozarjajo, da vse te države ponujajo višje plače, kot so na Hrvaškem, in da so večje kvote za uvoz delavcev kratkoročni ukrep, ki ne bo prispeval reševanju ključnih problemov na trgu dela.
Na Hrvaškem se soočajo z odhodom delovne sile, posebej mladih in celih družin. Po uradnih podatkih je v preteklih dveh letih državo zapustilo 60.000 prebivalcev, število ljudi se znižuje tudi zaradi negativne naravne rasti prebivalstva.
Strokovnjaki že leta opozarjajo, da na Hrvaškem za začetek reševanja težav, s katerim se soočajo v gospodarstvu in demografiji, potrebujejo korenite reforme trga dela, pokojninskega sistema, javne uprave in izobraževanja.
