Ne, 60-letni Eirik Jensen je bil obsojen zaradi jemanja podkupnine in pomoči vplivni kriminalni tolpi. Mož, ki bi moral biti zgled nepodkupljivosti je torej podlegel “čarom” korupcije, zlorabil je svoj položaj za pridobitev osebne koristi.
Pogojna zaporna kazen ali nekaj let aresta, bi pomislil bralec, ki spremlja s korupcijo povezane primere v Sloveniji. Norveški sodni mlini niso imeli simpatij do državnega uslužbenca Jensena. Obsodili so ga na najvišjo možno zaporno kazen, ki jo predvideva kazenski zakonik za tovrstno kaznivo dejanje – 21 let zapora.
14 ton hašiša varno v državo
Tožilstvo je očitalo Jensenu, da je kot kriminalist pomagal mamilarski združbi pri tihotapljenju okoli 14 ton hašiša v obdobju med letoma 2004 in 2013. Jensen naj bi v žep pospravil okoli 70.000 evrov. Na sojenju ga je najbolj obremenil njegov bivši pajdaš, tihotapec droge Gjermund Cappelen. Namočil je Jensena in bil nagrajen z milejšo, a še vedno visoko petnajstletno zaporno kaznijo. Med drugim je razkril na stotine SMS-sporočil, prek katerih je Jensen Cappelenu sporočal tajne podrobnosti policijske prakse in vse pomembne aktivnosti carinskih služb v pristaniščih.
Danes že upokojeni Jensen je očitke zanikal. Trdil je, da so takšna SMS-sporočila povsem vsakdanja, kadar kriminalist komunicira s tajnim policijskim sodelavcem. Njegov zagovornik je napovedal pritožbo.
Norveška velja za državo, ki se lahko pohvali z nizko stopnjo korupcije. Njihovi mediji zato menijo, da je tako stroga kazen tudi zgled, ki kaže, da družba in še posebej pravosodje ne sme imeti tolerance do korupcije visokih državnih uslužbencev.
