Sekularizacija in afere so zdesetkale čredo poslušnih ovčic.
Zaradi upadanja števila vernikov vse več cerkev po Zahodni Evropi in Združenih državah pristaja v zasebni lasti, novi lastniki pa jih »spreminjajo« v hotele, restavracije, bare, koncertne dvorane, skejt parke in še kaj.
Trend je najizrazitejši na Nizozemskem, kjer imajo trenutno okrog 1600 cerkev, do leta 2025 pa jih nameravajo zapreti okrog 1000, saj v nekaterih župnijah enostavno ni več vernikov in posledično denarja za vzdrževanje objektov. In kako je pri nas?
Slovenske cerkve še niso na razprodaji
Nizozemski trendi
Na Nizozemskem imajo trenutno okrog 1600 cerkev, do leta 2015 pa jih nameravajo zapreti okrog 1000, saj v nekaterih župnijah enostavno ni več vernikov in posledično denarja za vzdrževanje objektov.
»Zapiranje sakralnih objektov je posledica manjše rodnosti in demografske zime, večje mobilnosti vernikov, opuščanja verske prakse in vse bolj navzoče sekularizacije in potrošništva,« je za Novice Svet24 pojasnil tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. In nadaljeval: »Slovenske škofije so nekaj katoliških cerkva, ki jih župnije niso uporabljale, v preteklosti že posodile za bogoslužje drugim krščanskim skupnostim, na primer Srbski pravoslavni cerkvi, svojih sakralnih objektov pa načeloma ne prodajajo, saj jih potrebujejo za svoje redno oziroma občasno bogoslužje.«
Vse več vernikov, a manj župnij
Reorganizacija
Škofija Koper ukinja župnije
Leta 1991 je bilo v vseh slovenskih škofijah 792 župnij, danes jih imamo 784, Škofija Koper pa bo do konca letošnjega leta ukinila še 93 manjših župnij in jih pridružila večjim.
Število vernikov namreč pri nas, vsaj glede na statistične podatke slovenske Cerkve in kljub aferam, ki smo jim bili v zadnjih letih priča, raste – leta 2002 so našteli nekaj več kot milijon vernikov, predlani več kot milijon in pol. Kljub temu pa imamo danes v Sloveniji manj župnij, kot smo jih imeli ob osamosvojitvi. Leta 1991 je bilo v vseh slovenskih škofijah 792 župnij, danes jih imamo 784, Škofija Koper pa bo do konca letošnjega leta ukinila še 93 manjših župnij in jih pridružila večjim. »Razporeditev župnij sledi demografskim trendom in selitvam prebivalstva iz podeželja v mesta, zato so se meje nekaterih župnij v zadnjih 25 letih preoblikovale,« je o tem dejal Strehovec.
Uršulinke samostan podarile Kamniku
Kljub vsemu tudi v Sloveniji poznamo nekaj primerov drugačne rabe nekoč sakralnih objektov. V cisterjanskem samostanu v Kostanjevici na Krki ima od leta 1974 svoje prostore Galerija Božidarja Jakca. Dominikanski samostan na Ptuju je od leta 1927 v občinski lasti, v njem pa prostori Pokrajinskega arhiva Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Minoritski samostan v Mariboru so leta 2010 preuredili v lutkovno gledališče, septembra lani pa so uršulinke sklenile podariti samostan v Mekinjah Občini Kamnik, saj je bilo vzdrževanje 5000 kvadratnih metrov velikega objekta za sedem sester prevelik strošek.
