Tribunal ponižnosti
Spore med mafijci zgladijo v vzporednem pravnem sistemu. Ko je zvestoba kakšnega člana pod vprašajem, se sestane tako imenovani Tribunal ponižnosti, kjer capo locale deluje kot sodnik, capo crimine (izvrševalec, op. p.) kot tožilec, vlogo odvetnika oziroma carita (dobrodelnež, op. p.) pa opravlja prijatelj osumljenega. Najhujša kazen doleti tistega, ki krši zakon omerta, kod molka, s katerim mafijci svojo dejavnost ščitijo pred oblastmi.
Italijanski detektivi so zbrali koščke, ki jih je dala vrsta protimafijskih operacij v preteklih letih, in jih povezali v kompleksno sestavljanko, popisano na 3000 straneh obtožnice. Dokaze so zbrali na podlagi telefonskih prisluhov, zaseženih dokumentov in drugih virov, ki razkrivajo, kdo je kdo v tej vzporedni družbi, ki dejansko vlada južni Italiji.
Operacija Crimine je že na začetku desetletja razkrila, da celotnemu mafijskemu sindikatu vlada en svet – imenovan Provincia. Prek tega organa nadzorujejo ne le celotno regijo, prek njega namreč potujejo signali v lovke po celotnem svetu. Regija Kalabrija je v tej mafijski ureditvi razdeljena na tri manjša »upravna območja« – tako imenovane mandamente, kot so upravno območje imenovali v Italiji pred letom 1923. Te se nadalje v vsakem mestu drobijo v locale – osnovne upravne enote, ki jim načeluje lokalni šef – capo locale. Slednji ima pod seboj svoj ministrski svet – od zakladnika pa vse do vojnega ministra.
»Po zaslugi takšne ravni organiziranosti je v Kalabriji težko obračati denar, ki ne bi padel pod nadzor 'Ndrangete,« je za portal OCCRP povedal Claudio Cordova, direktor regionalnega časopisa Il Dispaccio.
Aretirali člane 24 klanov
»Država, to sem jaz,« je dejal Rocco Morabita iz vplivne družine Morabito, kot so zabeležili policijski prisluhi. Samozavestni mafijec se je nato pridružil 116 aretiranim. Rocco je sicer sin vplivnega mafijskega šefa Giuseppeja Morabita, ki svojo samozavest že 15 let hladi v zaporniški celici.
Kljub vsemu svojemu vplivu so Morabitovi zgolj eden izmed 24 klanov, ki so bili tarča policijske operacije. Policisti niso zabeležili le zavidljivega izplena aretiranih šefov, temveč otipali tudi strukture in nazive, za katere poprej niso niti slišali. Jasno pa je to, da se v Kalabriji brez 'Ndrangetinega žegna ne zgodi nič.
Zgradili so si pristanišče
Klani tega sindikata so imeli svojo besedo pri vseh večjih regionalnih razvojnih projektih – prek gradnje avtocest, pristanišč pa vse do turističnih letovišč. 'Ndrangetin kronski dragulj je gotovo pristanišče Gioia Tauro, ki leži na koridorju Sueški prekop–Gibraltar, enem najprometnejših na svetu. Njegovo izgradnjo so začeli sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, medtem pa je zraslo v eno najprometnejših pristanišč v Mediteranu. Poročilo parlamentarne protimafijske komisije je februarja 2008 sklenilo, da ga zagotovo obvladuje organiziran kriminal. 'Ndrangeta »nadzoruje ali vpliva na velik del gospodarske dejavnosti v okolici pristanišča in ga uporablja kot bazo za uvoz nelegalnih dobrin,« so zapisali.
Ponudba, ki je ni mogoče zavrniti
Ravni 'Ndrangetinega vpliva nad vsemi dejavnostmi v regiji je »težko verjeti«, trdi glavni tožilec kalabrijske regije Federico Cafiero de Raho. Tudi ko »čisto« podjetje pridobi javni razpis, ga mafijski sindikat z ustrahovanjem in nasiljem izsili za 10-odstotni delež dobička. Podjetja v lasti 'Ndrangete posegajo v svoje podizvajalce in jih prisilijo, da najemajo njihovo mehanizacijo, dodaja Cafiero de Raho. Podjetniki, ki se temu upirajo, so ugrabljeni in pripeljani pred šefa. Domnevamo lahko, da jim ta da »ponudbo, ki je ni mogoče zavrniti«.
