Liu Xiaobo je umrl v bolnišnici, kamor so ga sprejeli zaradi raka na jetrih, potem ko je bil prej osem let v zaporu.
Xiaobo je bil zaradi "subverzivnih dejavnosti proti državi" leta 2009 obsojen na enajst let zapora. Sredi junija letos so ga zaradi bolezni iz zapora prepeljali v bolnišnico.
Kitajske oblasti gluhe
Mednarodne organizacije za človekove pravice, zahodne vlade in aktivisti so večkrat pozvali kitajske oblasti, naj izpustijo Liuja in mu izpolnijo zadnjo željo po zdravljenju v tujini. Med drugim sta svojo pomoč ponudili Nemčija in ZDA.
Kitajsko zunanje ministrstvo je kritiziralo tuje vlade, češ da naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.
Kitajske oblasti so veš čas vztrajale, da za Liuja skrbijo najboljši kitajski zdravniki, ko so mu konec maja postavili diagnozo. Začetek julija pa so dodali, da Liuja ne morejo premestiti na zdravljenje v tujino, saj je njegovo stanje preresno. Nemški in ameriški specialisti so temu oporekali.
Organizacije za človekove pravice so kritizirale oblasti, da manipulirajo z informacijami o zdravstvenem stanju Nobelovega nagrajenca, saj da se bojijo, da bo izkoristil svobodo in ponovno kritiziral kitajski enostrankarski režim.
Po tem je kmalu zaokrožil video, kako zahodni zdravniki hvalijo svoje kitajske kolege ob Liujevi bolniški postelji. Organizacija Human Rights Watch je video označila za "groteskno propagando" oblasti.
Odzivi
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad Al Husein je danes Luija označil za "pravo utelešenje" demokratičnih vrednot. "Gibanja za človekove pravice na Kitajskem in po svetu so izgubila načelnega borca, ki je svoje življenje posvetil zagovarjanju in promoviranju človekovih pravic, miroljubno in konsistentno, in ki je bil zaprt, ker je stal za svojim prepričanjem," je zapisal.
Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je za Liujevo prezgodnjo smrt obtožil kitajsko vlado. "Zdi se nam zelo sporno, da Liuja Xiaoba niso premestili v ustanovo, kjer bi mu lahko nudili primerno zdravstveno pomoč, preden je postal na smrt bolan," so zapisali. "Kitajska vlada nosi težko odgovornost za njegovo prezgodnjo smrt," so dodali.
"Žalujem za Liujem Xiaobom, pogumnim borcem za človekove pravice in svobodo izražanja," je v imenu nemške kanclerke Angele Merkel tvitnil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.
Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je v izjavi sporočil, da je Liu "posvetil svoje življenje izboljšanju svoje države in človeštva ter prizadevanjem za pravico in svobodo". Pozval je kitajsko vlado, naj iz hišnega pripora izpusti njegovo soprogo in ji dovoli, da zapusti Kitajsko.
Simbol čistke ljudi
Smrt pisatelja je utišala glasnega kritika kitajske vlade, ki je bil več desetletij trn v peti oblastem in je postal simbol pekinške čistke ljudi, ki nasprotujejo oblastem. Liu je postal prvi Nobelov nagrajenec za mir, ki je umrl v priporu, od nemškega pacifista Carla von Ossietzkyija, ki je umrl v priporu v bolnišnici, kjer so ga zadrževali nacisti leta 1938.
Liuja so kitajske oblasti aretirale leta 2008, potem ko je sooblikoval peticijo, ki je pozvala k zaščiti temeljnih človekovih pravic in reformi kitajskega političnega sistema. Sodišče ga je decembra 2009 obsodilo na 11 let zapora zaradi "rušenja državne ureditve". Na slovesnosti Nobelove nagrade za mir v Oslu leta 2010 je njegov stol ostal prazen.
Liu je bil tudi aktiven na znamenitih prodemokratičnih protestih na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989, ki so bili krvavo zatrti.
Njegova soproga, Liu Xia, je od leta 2010 v hišnem priporu, vendar ga je lahko obiskala v bolnišnici. Več organizacij in držav je pozvalo tudi k njeni izpustitvi.
