Novice Svet24

Youtube

Izvedene študije vsekakor ne dokazujejo tega, o čemer nas prepričuje vrsta ekonomskih teorij, da večje družbene neenakosti v razvitih družbah pripeljejo do večje gospodarske rasti.

Alberto Alesina in Dani Rodrik, ki sta se ukvarjala s tem vprašanjem ter primerjala povprečno gospodarsko rast in dohodkovno neenakost v 65 državah, sta ugotovila, da večji delež dohodka pri zgornjih razredih pomeni občutno manjšo gospodarsko rast. Pri nas se je s podobnimi tematikami, ko je bil zaposlen na uradu za makroekonomske analize, ukvarjal Matjaž Hanžek, ki je empirično dokazal, da je v tranzicijskih državah večja neenakost zmanjšala gospodarsko rast.

Večje razlike v dohodkih povečujejo:

DRUŽBENI ODNOSI - otroške konflikte - obseg kriminala in umorov - število zapornikov - seksizem, slo po prevladovanju - družinsko nasilje - družbeno nemobilnost - nezaupanje med ljudmi - blagostanje otrok - uspešnost v šoli

ZDRAVJE: - odvisnost od drog in alkohola - smrtnost novorojenčkov - krajšanje življenjske dobe - duševne bolezni - negotovosti - debelost in zdravstvena tveganja

Neenakost krajša življenja in povzroča smrt

Še bolj pa so škodljivi spregledani negativni učinki, ki jih neenakosti prenašajo na celotno družbo. Richard Wilkinson, britanski raziskovalec neenakosti in soavtor tudi v slovenščino prevedene knjige Velika ideja: zakaj je enakost boljša za vse, izpostavlja številne probleme. V družbah z večjimi neenakostmi, kot so v ZDA, Veliki Britaniji in na Portugalskem, se negativne posledice kažejo na številnih področjih, tudi v zdravstvu. Te države imajo tako krajšo pričakovano življenjsko dobo, ZDA celo skoraj enako kot mnogo revnejša Kuba, pred njo sta Čile in Kostarika. Pričakovana dolžina življenja pa je v revnejših predelih večjih ameriških mest celo krajša kot v Bangladešu. Višja je tudi stopnja umrljivosti novorojenčkov, in to celo pri bogatejših slojih, kar pomeni, da se negativni učinki neenakosti prenašajo tudi nanje. Osupljiv je podatek o duševnih boleznih, ki so mnogo bolj pogoste v družbah z velikimi razlikami. V ZDA so tako trikrat bolj pogoste kot na Japonskem, kjer naj bi bila ena bolj egalitarnih družb.

V neenakih družbah ljudje zaupajo manj

V neenakih družbah pa so bolj skrhani tudi družbene vezi in medčloveški odnosi, saj je mnogo manj zaupanja med ljudmi in tudi na splošno. Tako ljudje manj verjamejo v sistem in demokracijo, zaradi česar je nižja tudi volilna udeležba. Obenem Wilkinson ugotavlja, da večji BDP oziroma gospodarska razvitost ne prispeva k izboljšanju teh kazalcev v razvitih družbah. Kljub temu velja omeniti, da rast BDP v manj razvitih družbah pomembneje prispeva k izboljšanju kakovosti življenja, vendar se ta pri državah, ki dosežejo določeno stopnjo razvitosti, nato konča. V neenakih družbah je manjša tudi družbena mobilnost, kar pomeni, da bodo osebe brez izobraženih in bogatih staršev težje napredovale v življenju. Zato Wilkinson Američanom v šali svetuje: »Če želite živeti ameriške sanje, bi se morali preseliti na Dansko.« Večina, šest od desetih najbogatejših prebivalcev ZDA, je namreč svoje bogastvo podedovala.

Pozitivni učinki večje enakosti se prenašajo tudi na otroke bogatejših staršev. Otroci najvišje izobraženih staršev so, kot kažejo raziskave, uspešnejši na Finskem kot v ZDA.

Več je kriminala in zapornikov

V družbah z večjimi neenakostmi je tudi do desetkrat več nasilja, večje je število umorov. Več je tudi zapornikov; tu se razlike med najmanj in najbolj neegalitarnimi družbami merijo v stokratniku. Vse to pa seveda tudi veliko stane in še dodatno slabi kakovost življenja. Dnevni strošek enega zapornika na dan znaša pri nas 60 evrov. Tako zapornik že v nekaj dneh državo stane več kot prejemnik socialne podpore v celem mesecu.

Kljub vsem tem negativnim kazalnikom se v času vse bolj nereguliranega kapitalizma neenakosti še bolj povečujejo, s tem pa tudi opisane negativne posledice, ki so neposredna posledica delovanja sistema. Wilkinson zato pravi, da bi države morale zmanjševati neenakosti s povečevanjem demokracije znotraj podjetij, odpravo davčnih oaz in davčnega izogibanja ter večjo progresivnostjo davkov, ki je značilna za skandinavske družbe.