Voditelji najbolj razvitih in hitro razvijajočih se držav so se na zasedanjih izrekli za prosto trgovino in proti gospodarskemu protekcionizmu, a s priznanjem vloge "legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini".
S takšnim kompromisom se je vrh G20 izognil zaostrovanju spora glede proste trgovine. Ta tema je veljala za eno najbolj težavnih na tokratnem vrhu voditeljev držav G20, saj je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo zaradi "nacionalne varnosti" še bolj omejil dostop do ameriškega trga. Nasprotno so se preostale države v sklepni izjavi izrekle proti protekcionizmu. V sklepni izjavi so mednarodno trgovino in investicije označili za najpomembnejše gonilce rasti, produktivnosti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in razvoja.
Podnebna politika
Dlje časa je ostalo odprto tudi vprašanje podnebne zaščite. Tu je bil še posebej sporen odstavek, ki so ga v besedilo želele vnesti ZDA. Gre za ameriško podporo drugim državam pri čisti rabi fosilnih goriv, kot je utekočinjeni naftni plin. Okoljevarstveniki so bili na nogah, saj bi morali uporabo fosilnih goriv pravzaprav opustiti, če bi želeli doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma.
Države so nato potrdile tudi zavezanost pariškemu podnebnemu sporazumu, iz katerega so ZDA pod Trumpovim vodstvom sicer napovedale izstop. V sklepni deklaraciji se je tako pod to zavezo podpisalo 19 držav, medtem ko Trump vztraja pri škodljivosti sporazuma za ameriško gospodarstvo. Ob tem so voditelji ocenili, da so ZDA na področju okoljske politike izolirane, njene poskuse okrepitve fosilnih goriv pa označili za že vnaprej obsojene na neuspeh.
Delovna mesta
Države skupine G20 so v Hamburgu v soboto sprejele tudi skupni akcijski načrt, v katerem se zavzemajo za nadaljnjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Kot so zapisale v njem, je hitrost rasti trenutno še vedno nižja od želene, prisotna ostajajo tudi tveganja pred njeno vnovično upočasnitvijo.
Rusija in Kitajska proti sankcijam za tihotapce z ljudmi
Propadel pa je evropski predlog sankcij Združenih narodov proti tihotapcem ljudi, saj sta mu Rusija in Kitajska nasprotovali. Državi sta po navedbah diplomatov sprejeli le, da v končni izjavi poudarijo pomen nadaljnjega boja proti tihotapcem. Razlog za nasprotovanje še ni znan.
Dvostranska srečanja voditeljev
Voditelji so vrh izkoristili tudi za dvostranska srečanja. Najbolj odmevno je potekalo že v petek, ko sta se prvič na štiri oči sestala Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. Slednji se je v soboto med drugim srečal z Merklovo in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, tema pogovora pa je bila predvsem kriza v Ukrajini.
Putin je govoril tudi s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Med drugim sta razpravljala o sirski krizi. Trump pa se je srečal z britansko premierko Thereso May. Kot je dejal po srečanju, ZDA pričakujejo "zelo hitro" dosego "zelo močnega" trgovinskega sporazuma z Otokom. Ob tem je potrdil, da bo ob sicer še neznanem datumu obiskal London.
Glede organizacije vrha je Trump izrekel kar nekaj pohval. Nemško kanclerko Angelo Merkel je pohvalil za "fantastično delo" in ji dejal, da je njeno vodenje "absolutno neverjetno in zelo navdihujoče". Vrh je po njegovih besedah organizirala "zelo profesionalno in brez večjih motenj kljub velikemu število ljudi, ki so spremljali dogajanje".
Pri slednjem je imel po poročanju tujih agencij v mislih proteste, ki so spremljali tudi drugi dan srečanja. Do zgodnjega popoldneva se je po navedbah organizatorjev zbralo 76.000 ljudi.
