Dosedanji predsednik je tako zmagal v prvem krogu volitev, ki jih je zaznamovala visoka volilna udeležba. Po podatkih iranskega notranjega ministrstva je bil izvoljen z 22,8 milijona glasovi volivcev, medtem ko je za njegovega najresnejšega tekmeca, kandidata skrajnih konservativcev Ebrahima Raisija glasovalo 15,5 milijona Irancev.
Petkove volitve je zaznamovala množična volilna udeležba, zaradi katere za več ur podaljšali odprtje volišč. Ob dobrih 56 milijonov volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo več kot 40 milijonov.
Rohani je tako uradno razglašen za zmagovalca petkovih volitev, za zmago pa mu je čestitala že tudi iranska državna televizija.
Po mnenju političnih analitikov so bile predsedniške volitve neke vrste referendum za in proti odpiranju države. Iran se je namreč v preteklih štirih letih pod Rohanijem in po sklenitvi jedrskega sporazuma z velikimi silami previdno odpiral Zahodu.
Islamska republika bo sedaj z Rohanijem najverjetneje nadaljevala to pot, medtem ko bi njegov poraz proti skrajnemu konservativcu Raisiju trend odpiranja gotovo ustavil in morda celo blokiral uresničevanje jedrskega sporazuma.
Poleg sedanjega predsednika in Raisija sta se za položaj potegovala še reformist Mostafa Hašemataba in konservativec Mostafa Mirsalim, ki pa sta bila praktično brez možnosti.
