Ko je češki predsednik Miloš Zeman poskušal očarati ruskega voditelja Vladimirja Putina s črnim humorjem na novinarski konferenci ob robu vrha o novi svilni poti v Pekingu, je marsikdo menil, da gre za neslano šalo. »Tu je preveč novinarjev, treba jih je likvidirati,« se je pikro pošalil Zeman. »Ni treba, da jih odstranimo, njihovo število lahko zmanjšamo,« mu je nato odgovoril vedno hladni in samozavestni Putin.
Na lestvici svobode medijev zaseda Rusija šele zelo slabo 148. mesto, Češka je na primer na 23. mestu.
Novinarstvo nevaren poklic v Rusiji
Onkraj šal pa v Rusiji obstaja svet, ki je lahko zelo nevaren za kritike režima. Seveda ne smemo iti predaleč in trditi, da se prav vsi nasprotniki Kremlja znajdejo na seznamu za odstrel, saj je v Rusiji veliko novinarjev, ki javno izraža svoje mnenje, a umori večine glasnih nasprotnikov Putinovega režima so še vedno neraziskani. Marca letos je bil Denis Voronenkov na poti iz kijevske premierske palače, ko so ga pokosili trije streli neznanega morilca. Ukrajina za smrt člana ruske komunistične partije krivi Rusijo, ki pa je trditve Kijeva označila za absurdne, saj je bil morilec ukrajinski državljan. Še vedno je neraziskan umor novinarja Borisa Nemcova, ki se je zgodil februarja 2015. Nemcov, ki je bil nekdaj tudi podpredsednik vlade in Putinov podpornik, je sčasoma postal njegov oster kritik. Potem ko je praktično pred zidovi Kremlja pozival ljudi k maršu proti vojni v Ukrajini, je bil štirikrat ustreljen v hrbet. Vladimir Putin je prevzel osebni nadzor nad preiskavo umora, vendar še danes ni znano, kdo je streljal na Nemcova.
Leta 2016 je bilo ubitih 48 novinarjev, največ v Siriji (14), Iraku (6), Jemnu (6) in Afganistanu (4).
Dvomljivi epilogi
Na Zahodu je tudi zelo odmeval umor novinarke časopisa Ane Politkovskaje, ki je s knjigo Putinova Rusija predsednika obtožila, da ustvarja policijsko državo. Veliko je pisala tudi o zločinih in zlorabah v Čečeniji. Ubita je bila v dvigalu svojega bloka, za umor pa je bilo obsojenih pet mož, ki so prejeli plačilo 134 tisoč evrov od neznane osebe. Putin je vpletenost v umor zanikal z argumentom: »Njena smrt je bolj škodljiva za oblasti v Rusiji in Čečeniji, kot bi bilo nadaljevanje njenih aktivnosti.« Tudi smrt Borisa Berezovskega je kljub epilogu še vedno zavita v tančico skrivnosti. Leta 2009 so ga med njegovim izgnanstvom v Veliki Britaniji našli obešenega v kopalnici, mrliški oglednik pa ni znal z gotovostjo utrditi vzroka smrti. Bondovski scenarij se je zgodil v primeru nekdanjega agenta KGB Aleksandra Litvinenka, ki je nenadoma umrl v Londonu. Preiskava je pokazala, da je tri tedne pred smrtjo spil skodelico čaja, v kateri je bil smrtonosni polonij-210. Britanci so ugotovili, da sta za atentatom stala ruska agenta Andrej Lugovoj in Dimitrij Kovtun, vendar je Putin zavrnil njuno izročitev in Lugovoja celo nagradil z odlikovanjem za državne zasluge.
