Novice Svet24

Pred kratkim je izšel slovenski prevod avtobiografije enega največjih glasbenikov vseh časov, Brucea Springsteena. Drugače od številnih kolegov, ki so svojo zgodbo zaupali poklicnim piscem, je Bruce kar sedem let sam pridno zapisoval svoje spomine in jih v tej zelo obsežni knjigi podrobno predstavil. Iskrena izpoved o vzponih in padcih pa je tudi poučna.

Ste otroke razvadili?

Nič hudega, še vedno lahko postanejo svetovne zvezde! Nekateri prisegajo na permisivno vzgojo, drugim se zdi, da bodo otroci, okrog katerih se vse vrti, nesposobni za odraslo življenje. No, Bruce priznava, da je bil za babico bog, kralj in odrešenik v eni osebi. Kot prvi vnuk je imel vse mogoče privilegije – tudi to, da je robantil do treh zjutraj in spal do poldneva, še preden je prišel v puberteto! Kot otrok je bil pomehkužen, vendar je z leti postal pravi mačo. Ob tem je treba zapisati še, da ni bil razvajen pri materialnih stvareh, saj so morali živeti zelo skromno. »Bili smo na pragu revščine,« pravi. Tako je na primer do dvanajstega leta živel v hiši brez tople vode in sta s sestro metala kovanec, kdo se bo lahko okopal v čisti vodi in kdo bo tisti drugi …

Profimedia

Zgledi vlečejo

Komaj sedem let je imel, ko je prvič videl Elvisa na televiziji in se navdušil nad rokenrolom in kitaro. Prvo si je izposodil, saj doma ni bilo denarja za novo kitaro. Šel je na tečaj, vendar po nekaj tednih odnehal, ker se mu je zdelo pretežko. Šele pozneje, po prihodu Beatlov in z razvojem rocka, je spet poskusil. Z mamo sta si strošek za najcenejšo kitaro v ponudbi delila na pol – za svoj del je zaslužil tako, da je kosil travo pri teti, učenja pa se je lotil kar sam. In ob pomoči kolegov, predvsem pa z velikim entuziazmom je postal eden najboljših kitaristov na svetu.

Vožnja – najcenejša zabava in zdravilo proti depresiji

Že od malega se je Bruce veliko vozil, najprej z družino, saj je bila vožnja po obrobju mesta najcenejša zabava in so si to še lahko privoščili. Pozneje je Bruce spoznal, da je vožnja zanj tudi zdravilo. Dolgo je štopal, ta oblika prevoza mu je (poleg tega, da je bila zastonj) ustrezala tudi zato, ker je spoznal veliko ljudi. Prav štopanje je ena od stvari, ki jih je pozneje, ko zaradi slave in prepoznavnosti to ni bilo več mogoče, še posebno pogrešal. Voziti pa se je naučil tako, da je s kolegi iz benda potoval čez Ameriko in je vmes – ker se je drugo vozilo izgubilo, mobilnih telefonov pa še ni bilo – moral zamenjati kolega za volanom. Vožnje se je torej naučil kar v praksi, česar ni treba ponavljati, saj priznava, da je bil dolgo res slab voznik. Je pa vožnje vzljubil in se je pred začetkom večdesetletnih terapij večkrat odpravil na maratonske večdnevne vožnje samo zato, da bi ušel svoji depresiji. Ena od takih poti je bila denimo tudi po tistem, ko je izdal album Nebraska, ki je doživel precejšen uspeh.

Dekleta ljubijo … plesalce!

Danes si to težko predstavljamo, ampak mladi Bruce ni bil frajer. Sploh ne. Bil je mozoljast, introvertiran fant – daleč od magneta za ženske. Kljub temu pa je imel že v šoli precej uspeha pri nasprotnem spolu, in to zato, ker je rad plesal. »Ugotovil sem, da bodo dekleta plesala celo s piflarjem iz zadnje klopi, saj večina tipov ni plesala,« piše Bruce in dodaja, da so bili sošolci šokirani, ko se je spretno vrtel z najbolj priljubljenimi dekleti.

Profimedia

Neuspeh naj vas ne ustavi

Bruce je vneto igral na kitaro, potem pa hitro zbral skupaj bend in pripravil brezplačen nastop v šoli. Zaradi tehničnih težav poslušalci skupine niso dobro slišali, njegova kitara je bila itak preslaba, da bi bil zvok prijeten za ušesa poslušalcev, in kolegi so ga soglasno vrgli iz benda! Ampak to ga ni ustavilo … Še istega večera se je doma naučil solo iz komada zasedbe The Rolling Stones, in potem sanjaril, da bo nekoč zamenjal kolega Micka Jaggerja, na plesih pa od takrat ni več vrtel deklet po plesišču, ampak je samo še opazoval kitariste tik pod odrom in se učil od boljših. Uspeh zanj ni prišel čez noč, pa tudi ko je že nekaj zaslužil, je bil še vedno v minusu, saj je tako dolgo živel iz rok v usta, da ga je povsem presenetilo, da ima obveznosti do davkarije. Iz minusa je tako zlezel šele leta 1982 – torej deset let po podpisu prve pogodbe z založbo!

Tudi rockerji berejo

Veste, kaj druži Micka Jaggerja, Davida Bowieja in na primer Billyja Idola? Vsi so bili že v mladosti strastni bralci. Tudi o poslu so se veliko naučili iz knjig, seveda pa tudi iz prakse. Bruce sicer ni bil tako navdušen knjižni molj, se je pa veliko družil s starejšimi, bolj izkušenimi in se učil od njih. Z leti je tudi načrtno začel brati – ko je nastopal v okviru turneje Amnesty International, je na primer želel vedno dobro poznati zgodovino in navade države, v katero je šel. Bral je tudi zato, ker si je želel postati boljši pisec pesmi. Jap, pametni berejo in se učijo tudi od drugih, ne le iz svojih napak!

Empatija – ključ za uspeh pri občinstvu?

Empatija je morda tisto, kar nujno potrebujejo vsi, ki si želijo, da se njihovo delo dotakne ljudi. To potrjuje tudi Bruce. Njegov oče ni veliko govoril, zato je on razmišljal, kaj se mu mota po glavi. Vedno se je vživel v druge. To seveda ne pomeni, da ni tudi izvrstno obvladal očetovega vedenja in bil – dokler ga ni žena Patti »udomačila« – pogosto krut in odmaknjen do tistih, ki so mu bili blizu.

Hedonizem in rokenrol nista nujno povezana

založba Učila

Avtobiografija Brucea Springsteena (letnik 1949) vam ne bo približala le razmišljanja in življenja enega največjih rokovskih umetnikov, ampak natančno opisuje tudi družbo in dogajanje. Bruce je dobil 20 grammyjev, oskarja, nagrado Kennedyjevega centra, sprejet je bil v Hišo slavnih rokenrola in Hišo slavnih kantavtorjev, pa tudi Hišo slavnih New Jerseyja, kjer se je rodil in kjer tudi danes živi s svojo družino.

Bruce je bil zadržan fant, sprostil se je samo na odru. Zelo dolgo sploh ni pokusil alkohola, saj se je bal, da bi nanj vplival tako, kot je na njegovega očeta, ki je pijan postal agresiven. Pozneje je spoznal, da pri njem sicer ne deluje tako, a vseeno je imel najraje položaj pod nadzorom, zato tudi ni pokusil drog. In ne le to – celo divjim zabavam se je večinoma odrekel. Ko so ga po prvih večjih uspehih povabili v Playboyev dvorec, se ni odzval vabilu, češ da so te zabave plehke, predvsem pa se mu ni zdelo prav, da bi se zabaval tam, kamor običajna »raja« – torej njegovi poslušalci – ne more. Mimogrede, ko je s kolegi želel v Disneyland, jih zaradi imidža niso spustili, čeprav je bil takrat že izjemno popularen roker.

Bruce je tudi sicer želel ostati trdno na tleh, zato je na primer pri 31 letih, ko je imel na računu že precejšen znesek, še vedno razmišljal, ali je primerno, da si kupi avto. Do takrat je namreč vedno vozil prave podrtije. In ko je po dolgem razmisleku le kupil chevyja, se je »počutil tako vpadljivo, kot da vozim rolls-roycea iz čistega zlata …«

Tudi slavni so depresivni

Nekoč smo se smejali seriji Sopranovi, v kateri je glava družine pomoč za depresijo iskal pri psihiatru, a v resničnem življenju so depresivni tudi rokovski zvezdniki. In to, da si na prvih mestih po vsem svetu, očitno ne pomaga. Ne nazadnje je imel Bruce Springsteen med stadionskimi koncerti velike skrbi, da se ne bi med oboževalci, ki so se gnetli pod odrom, zgodila kakšna tragedija. Sicer pa je bil prvič na stadionskem koncertu, ko je bil sam na odru – do takrat je bil tudi kot gledalec samo na manjših koncertih. Zdaj odkrito priznava, da je več kot tri desetletja pridno hodil na pogovore in jemal antidepresive. Niti poroka z lepo igralko mu ni pomagala, tudi v času zakona je trpel za napadi tesnobe. Zakon se je končal tako, da se je zapletel s članico svojega benda E street band Patti Scialfa, ki je že od 17. leta večkrat poskušala priti v njegovo skupino in je dokazala, da je še kako pravilen pregovor »Kdor čaka, dočaka«. Zanjo pravi, da je s svojim razumevajočim, vendar odločnim odnosom poskrbela, da je postal boljši človek ne le do drugih, ampak tudi do sebe. Za izvrsten terapevtski pripomoček pa se je izkazalo pisanje spominov.

Narobe razumljen

Oboževalci pogosto nimajo pojma, kakšno je pravo sporočilo umetniškega dela. Tako kot se je pri nas skupina Agropop želela pošaliti na račun slovenstva, pa je bilo sporočilo vzeto dobesedno, tudi Bruce potarna, da pesmi Born in the USA, svoje največje uspešnice, ni napisal iz ponosa, da pripada najmočnejši državi na svetu, ampak je bila zamišljena kot kritika. Napisal jo je deset let po tistem, ko je spoznal Rona Kovica (po čigar zgodbi je nastal film Rojen 4. julija) in še nekaj drugih veteranov vietnamske vojne. Pozneje je prav zato, da bi bilo sporočilo bolj jasno, pesem velikokrat izvajal v akustični verziji.