Po poročanju lokalnih medijev, so v ostrostrelskem ognju v zvezni državi Merida bili huje ranjeni 21-letni Freilan Alvarez, 27-letni Hugo Guillen in 31-letni Anderson Dugarte.
Kdo je bil strelec še ni znano, urad javnega tožilca pa je dvema tožilcema že naložil preiskavo incidenta. Medtem je guverner Meride Alexis Ramirez za nasilje že obtožil opozicijskega župana mesta Merida Carlosa Garcio, ker naj bi ta s sklicem nasilnih protestov omogočil ostrostrelski napad.
Množični protesti, ki so Venezuelo preplavili z začetkom aprila so sicer posledica slabega gospodarskega stanja države, ki je večino svojih socialnih programov vzdrževala z visokimi cenami nafte. Ker so te že dve leti rekordno nizke in, ker nič ne kaže, da se bodo kmalu dvignile, je socialistična vlada v Venezueli postavljena v kot.
Da vladavina Združene socialistične stranke Venezuele (PSUV), kljub izjemno uspešnim socialnim programom pokojnega predsednika Huga Chaveza, ni več samoumevna, je postalo jasno že leta 2013, ko je Chaveza na volitvah nasledil sedanji predsednik Nicolas Maduro. Ta je takrat svojega konkurenta Henriqueja Caprilesa premagal za zgolje odstotek in pol, parlamentarne volitve leta 2015 pa so PSUV spravile na kolena. V 167-članskem Državnem zboru je namreč osvojila le 52 stolčkov in s tem izgubila večino zakonodajne moči. Predsednik Maduro od takrat vlada z dekreti.
A opozicijsko dominirani Državni zbor prav tako ni igral po pravilih in je na poslanske stolčke imenoval tudi tiste poslance, katerih kandidature so bile, zaradi domnevnih nepravilnosti razveljavljene. Zato je Vrhovno sodišče 29. marca letos, s sklepom prevzelo zakonodajne moči parlamenta in poslancem odvzelo imuniteto. Po večdnevnih protestih in obsodbi s strani tujih državnikov, je sodišče sklep umaknilo in parlamentu povrnilo zakonodajno oblast.
42 mrtvih
Politično in gospodarsko krizo v državi spremljajo množični protesti, ki jih organizirajo tako opozicijske kot vladne stranke. V nasilju je do danes življenje izgubilo vsaj 42 ljudi. Več sto jih je bilo ranjenih.
Od 42 ubitih, jih je bilo 5 žrtev nasilja represivnih organov, 11 jih je bilo ubitih v opozicijskem nasilju, 4 zaradi posledic opozicijskega nasilja, 8 smrti je bilo posledica nesreče, 15 pa jih še ni razrešenih, poroča portal venezuelanalysis.com.
Ustavna skupščina
Po zgledu svojega predhodnika je Maduro, v upanju pomiritve konflikta, sklical takoimenovano ustavno skupščino. Ta bo namenjena pisanju nove ustave, sestavljena pa bo iz približno 250 delegatov iz lokalnih skupnosti in približno 250 neposredno voljenih predstavnikov volilnih okrožij. Ustavni skupščini nasprotujejo tako opozicijski voditelji kot nekateri podporniki pokojnega predsednika Chaveza, ki je na podobni skupščini sprejel sedanjo ustavo, katero je takrat označil za “popolno.”
