Turški volivci na referendumu odločajo o povečanju pristojnosti predsednika države. "V preteklosti smo imeli že nekaj referendumov, a ta referendum je izbira med spremembo in preobrazbo v nov administrativni sistem v turški republiki. Z božjo voljo bodo naši ljudje nocoj s pričakovano izbiro odšli v prihodnost," je ob oddaji svojega glasu dejal turški predsednik.
Če bodo državljani na referendumu zavrnili ustavne spremembe, bo to za Erdogana hud udarec. Če jih bodo podprli, pa se bodo njegove pristojnosti znatno povečale.
Erdoganovi kritiki pravijo, da bodo spremembe spodkopale demokratičen nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.
Podporniki v Erdoganu vidijo glas konservativnega revnega sloja prebivalstva in luč upanja. Prepričani so, da sta Erdogan in njegova stranka zagotovila več socialne varnosti, povečala vlaganja v infrastrukturo in okrepila vlogo islama v javnem življenju. Podobno kot vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) verjamejo, da bosta močan voditelj in parlament z omejenimi pristojnostmi okrepila demokracijo.
Množične aretacije domnevnih privržencev gibanja Fethullaha Gülena in kurdskih aktivistov v zadnjih mesecih so uspešno utišale opozicijo in medije. V turških zaporih je trenutno več kot 150 novinarjev.
Beneška komisija pri Svetu Evrope je izrazila dvom, da bo referendum skladen z evropskimi standardi, in opozorila, da predlagane ustavne spremembe predstavljajo nevaren korak nazaj v ustavni demokratični tradiciji Turčije.
Turške oblasti so ob referendumu močno poostrile varnostne ukrepe po državi, kjer še vedno veljajo izredne razmere po lanskem poskusu puča. Za varnost bo skrbelo 380.000 pripadnikov varnostnih sil - 251.000 policistov in 128.000 pripadnikov vojske. Mobilizirali so tudi 70.000 vaških stražarjev v pretežno kurdskih predelih.
