Politika, ki jo je na Balkanu gojil Washington, ni imela veliko smisla, je za Forbes zapisal Doug Bandow. Združene države Amerike so hotele nekatere narode obdržati skupaj, druge razstaviti. Ameriški uradniki so v nekaterih primerih prezirali etnično čiščenje, v drugih pa ignorirali.
Edini princip, po katerem so delovale ZDA, je bil, tako Bandow, da morajo Srbi vedno izgubiti.
Pričakovali so, da bodo trpeli
V političnem vakuumu, ki je nastal po smrti Josipa Broza Tita, je z igranjem na nacionalistično noto zmagal Slobodan Milošević. Druge etnične skupine so se odzvale in ustanovile svoje države. Administracija prvega Busha je sprva podpirala ozemeljsko celovitost Jugoslavije, a je ta po nemškem priznanju slovenske odcepitve hitro razpadla, piše Bandow. Združene države Amerike in Evropa so podprle rojstvo Bosne in Hercegovine (razdeljene med muslimane, etnične Srbe in etnične Hrvate) in Hrvaške (z veliko srbskega prebivalstva v Krajini). Vendar pa je po razpadu Jugoslavije umanjkala podpora odcepitvama Hrvatov in Srbov iz Bosne ter Srbov iz Hrvaške.
Bandow piše, da so srbska grozodejstva dobro znana, muslimanski in hrvaški doprinosi pa ne ravno. Vseeno je Washington, tako Bandow, pričakoval, da bodo srbske manjšine »vljudno trpele« – tudi etnično čiščenje v Krajini, kot je zapisal.
Etnično čiščenje?
Kosovo je postalo naslednje balkansko krizno žarišče. Tesno povezano s srbsko zgodovino in kulturo je število njegovih duš krepko naraslo z dotokom Albancev. Tako je nastala nova večina, piše Bandow. Zoper beograjski jarem se je vzdignil upor. Združene države Amerike so gverilce sprva označile za teroriste, a so se po vključitvi Zahodnih medijev na albansko želji, tako Bandow, v vojno vpletle tako one kot Nato, čeprav naj ne bi bilo grožnje ne za ene ne za druge. »Miloševićeva vlada se je odzvala in izgnala tisoče Albancev. Potem ko so zmagoviti zavezniki izrinili srbske varnostne sile, so albanski Kosovci začeli s svojo kampanjo etničnega čiščenja in izgnali četrt milijona Srbov, Romov in drugih. ZDA in Evropejci so, čeprav so zasedali ozemlje, naredili le malo. Nekaj let pozneje je nova runda albanskega nasilja pregnala preostanek Srbov v taborišča ali na sever Kosova, kjer so večino prebivalstva tvorili Srbi,« piše Bandow. Priština je prišla na slab glas, nadaljuje, češ da tam vladajo vojni zločinci. »Bila je črna luknja za organizirani kriminal, kjer je predvsem Saudova Arabija krila prizadevanja za radikalizacijo do takrat zmernih in posvetnih muslimanov.«
Bandow je za konec zapisal, da so še slabši kraji na svetu in da ima Srbija svoje težave, a da si Kosovo ni zaslužilo pravice, da ima Srbe v političnih okovih.
