V študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji GSA Today geologi trdijo, da je velika, neprekinjena površina celinske skorje dovolj ločena od ostalih plošč, da bi lahko bila prepoznana za samostojno celino. Skorja je sicer večinoma potopljena pod vodo, njen največji kopenski del pa sta otoka Nove Zelandije.
Površina Zelandije je približno 5 milijonov kvadratnih kilometrov, 94 odstotkov te površine pa je potopljene v morju. Nad gladino se vzpenjajo ozemlja Nove Zelandije, Nove Kaledonije in še nekaterih manjših otokov.
Površina Zelandije je približno iste velikosti kot Indijski polotok. Pod morsko gladino bi se naj potopila pred 60 ali 80 milijoni let.
Geologi se sicer za priznanje Zelandije kot posebne celine borijo že zadnjih 20 let.
Omenjena študija je sicer prvi znanstveni članek, ki celostno definira in opiše Zelandijo, čeprav v njem ni novih ugotovitev.
Ker protokolov in meril za priznanje celin nimamo, znanstveniki opozarjajo, da bo resnično pripoznanje Zelandije uspešno šele, ko se bo nova celina začela pojavljati na zemljevidih in v popularni kulturi.
