Nasprotniki »odstrela« dolgoletnega libijskega samodržca Moamerja Gadafija so opozarjali, da se lahko po njegovi vladavini povečajo migracije prek Libije in Sredozemskega morja do Italije in Malte. In prav to se je zgodilo. Po Gadafiju je v Libiji zavladalo obdobje negotovosti. Šibka vlada ne nadzira celotne države, kar je voda na mlin tihotapcem ljudi, razpasle pa so se tudi skrajne islamske skupine.
Prek severnoafriških držav (največ prek Libije) je v lanskem letu do Italije prispelo okoli 180.000 migrantov. Več kot 4500 prebežnikov je na poti proti Evropi umrlo v Sredozemskem morju. Največ, okoli 20 odstotkov je Nigerijcev, 11 odstotkov pa je državljanov Eritreje. Slednji imajo tudi najboljše možnosti, da dobijo azil v Evropi, medtem ko druge obravnavajo odvisno od trenutnih razmer v državah.
Libija ni "varna država"
Cilj današnjega vrha EU na Malti je zajeziti tok migracij iz Libije v Evropo. Kako bodo to storili? Pri lovu na tihotapce bodo podprli libijsko obalno stražo in poskušali urediti ustrezne zmogljivosti za sprejeme migrantov v Libiji.
Toda Libijo bodo težko opredelili kot varno državo in z njo dosegli podoben dogovor kot s Turčijo. To pomeni, da na evropskih tleh zavrnjenih migrantov ne morejo vrniti v Libijo. Glavni cilj bo zato najverjetneje usmerjen k podpori libijskih sil, libijske obalne straže, ki bodo poskušale tihotapce, gliserje in barke z migranti ustaviti že v teritorialnih vodah Libije.
