O potencialnem vojaškem konfliktu dveh najmočnejših svetovnih gospodarstev, se v zadnjem času govori veliko. Strokovna javnost je postala zaskrbljena ob nedavni izjavi ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona, ki je napovedal fizično blokado kitajskih pomorskih plovil v Južnokitajskem morju.
Spor glede kitajske prisotnosti v Južnokitajskem morju izvira iz želje po nadzoru trgovskih poti. Kitajska je, kljub 14.500 kilometrov dolgi obali, relativno morsko zaprta država. Prost izhod na odprto morje ji na eni strani namreč preprečujeta Japonska in Tajvan, na drugi pa veriga manjših otočkov v Južnokitajskem morju. To Kitajski trenutno ne predstavlja večjih problemov, saj ima v času miru dobre odnose s sosednjimi državami.
A Kitajce je upravičeno strah. Kakršna koli sprememba razmerij moči na globalnem parketu bi lahko ogrozila njihovo možnost trgovanja po morju. Zato kitajske oblasti v Južnokitajskem morju postopajo agresivno. Prilaščajo si več manjših otočkov, gradijo pa tudi nove, umetne otoke, katerih naloga bo zagotavljanje vojaške premoči v tem delu morja.
In ravno to moti ZDA. Tillerson je že dvakrat javno poudaril, da nova Trumpova administracija ne bo dovolila, da bi Kitajska še lahko dostopala do otokov, na katerih je že postavila osnovne vojaške baze. »Kitajski moramo poslati jasen signal, da prvič - konča z gradnjo otokov in drugič - ne more več dostopati do teh otokov,« je dejal Tillerson med predstavitvijo svoje kandidature v ameriškem senatu.
Kitajska se je na Tillersonove izjave odzvala prav tako agresivno. ZDA so opozorili, da ne vedo v kaj se spuščajo, namignili pa so še, da se svojim otokom ne bodo odrekli četudi bi to pomenilo jedrsko vojno.
Vojno s Kitajsko je že dlje časa načrtoval vrhovni Trumpov strateg
Tillerson pa očitno ni edini, ki se je spomnil drezati v Peking. Vrhovni predsednikov strateg Stephen Bannon je namreč že pred časom napovedal vojno med dvema ekonomskima velikanoma, poroča britanski časnik The Guardian. Zaradi spora glede otokov v Južnokitajskem morju bo prišlo do vojne med ZDA in Kitajsko v največ desetih letih, je v radijski oddaji na lastnem medijskem portalu Breitbart februarja lani dejal Bannon. »Ni dvoma o tem,« je bil jasen. »Imamo ekspanzionističen Islam in ekspanzionistično Kitajsko. Oba sta motivirana in arogantna. Sta na pohodu in mislita, da se judovsko-krščanski zahod umika.«
Bannon, ki je neizvoljen član Trumpovega kabineta, sedaj sedi celo v Nacionalnem varnostnem svetu, kar je popoln precedens. Nobeden predsednikov svetovalec v zgodovini še namreč ni imel tega privilegija.
Geopolitični analitik Steven Stashwick sicer opozarja, da ima lahko takšna politika pravzaprav obraten učinek. Kitajska namreč ni militarizirala svojih otokov. Nanje je namestila le nekaj raket kratkega dosega, ker je potrebno za tako imenovano »osnovno obrambo otoka.« Nikoli pa ni otokov oborožila z raketami dolgega dosega, balističnimi raketami in jedrskimi konicami. »Predlagana politika Trumpove administracije za Južnokitajsko morje, bi lahko dala Kitajski razlog, da otoke hitro oboroži,« je bil za geopolitično revijo The Diplomat jasen Stashwick.
