Besni in razočarani ljudje so se zbirali pred letališči in protestirali proti odloku Donalda Trumpa o prepovedi vstopa beguncev in prepovedi izdaje vizumov za državljane nekaj muslimanskih držav.
ZDA, država priseljencev, s Trumpovim odlokom dobiva nov obraz. Tudi zato, ker na seznamu "nevarnih" držav, za katere ZDA uvajajo omejitve, ni tistih, katerih državljani so bili vpleteni v najhujši napad na ameriškem ozemlju: 11. septembra 2001 na dvojčka WTC v New Yorku. Tako na seznamu ni denimo Savdske Arabije (od koder prihaja 15 od 19 napadalcev), Združenih arabskih emiratov, Libanona in Egipta.
V Googlu in Applu na pomoč zaposlenim
Najmočnejši igralci na ameriškem trgu, za katere delajo številni državljani "nevarnih" držav, z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje. V gigantih Google in Apple nad dogajanjem niso navdušeni. V komunikaciji zmotraj in zunaj podjetja so izrazili jasno nasprotovanje ob sprejetem odloku, v Googlu pa so v petek zaposlenim, ki se trenutno nahajajo v tujini, naročili, da se v najkrajšem času vrnejo na ameriško ozemlje.
Tim Cook, prvi mož Appla, je v elektronski pošti zaposlenim sporočil, da so Washingtonu dali "jasno vedeti", kako pomembni so priseljenci - tako za podjetje kot tudi za državo in da se ne strinjajo z najnovejšimi koraki ZDA. Odlok je neposredno prizadel nekatere zaposlene v Applu in podjetje jim v teh trenutkih pomaga s svojimi pravnimi in drugim in službami.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost bo spoštovalo odločitev sodišča
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je po poročanju STA danes sporočilo, da bo spoštovalo odločitev ameriškega zveznega sodišča v New Yorku, ki je zamrznilo del prepovedi vstopa beguncev v ZDA. Poleg tega bodo spoštovali tudi odlok novega ameriškega predsednika ki je prepoved uvedel.
Trump je v petek podpisal izvršni ukaz, ki je beguncem za 120 dni prepovedal vstop v ZDA in prepovedal izdajo vizumov za državljane sedmih muslimanskih držav - Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna - v prihodnjih treh mesecih.
Zvezna sodnica v New Yorku Ann Donnelly je v pritožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (Aclu) odredila začasno ustavitev deportacij imetnikov vizuma za ZDA ali beguncev, ki so ostali ujeti na letališčih. Z odločitvijo je preprečila deportacije ljudi iz ZDA, ki imajo veljavne prošnje za azil in vizume ter drugih, ki imajo zakonito pravico vstopa v ZDA.
Na letališčih od 100 do 200 ljudi
Njena odločitev zadeva med sto in 200 ljudi, ki jih po ocenah Aclu po petkovi prepovedi zadržujejo na ameriških letališčih. Njihovo število sicer ni natančno znano, je pa sodnica ameriški administraciji naložila, naj sestavi seznam vseh, ki so jih pridržali v ZDA, potem ko je prepoved vstopa za begunce začela veljati.
Z ministrstva za domovinsko varnost so danes sporočili, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja. Ameriška vlada ima pravico, da kadarkoli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti, so sporočili. "Noben državljan tuje države brez kakršnekoli povezave z ZDA nima neomejene pravice zahtevati vstopa v ZDA," so poudarili.
Ne vera, ampak (selektivna) varnost
Trumpov sodelavec Rudy Giuliani je sicer za Fox News dejal, da prepoved ni povezana z vero, ampak varnostjo. Kot je pojasnil, je Trump sprva ukrep označeval kot prepoved vstopa za muslimane, nato pa je Giulianija, ki je v administraciji odgovoren za iskanje odgovora na naraščanje računalniških vdorov v zasebnem sektorju, pozval, naj zagotovi, da bo prepoved zakonita, še poroča STA.
Tako so se Giuliani in njegova ekipa pravnih strokovnjakov pri pripravi ukrepa "namesto na religijo osredotočili na nevarnost". Po njegovih besedah so te pretežno muslimanske države izbrali, ker gre za "območja sveta, ki za nas predstavljajo nevarnost". "Torej so osnova dejstva in ne religija," je še dejal.
Kjer je Trumpov polsovni interes, prepoved ne velja
Ameriška tiskovna agencija Bloomberg sicer izpostavlja, da ukrep ne velja za muslimanske države, v katerih ima Trump poslovne interese. Novi ameriški predsednik naj bi tako imel delež v podjetju, ki je vključen v nepremičninski projekt v savdski Džedi, v Egiptu pa delujeta dve Trumpovi hčerinski podjetji, katerih aktivnosti niso znane. Poleg tega ukrep ne velja tudi za Združene arabske emirate in Turčijo, kjer ima Trump prav tako poslovne interese.
Ukrep tudi ne velja za Indonezijo, državo z največ muslimanskega prebivalstva, kjer Trumpovo podjetje načrtuje gradnjo dveh hotelov.
V Džakarti so sicer zaradi Trumpove odločitve že izrazili obžalovanje, saj bo po njihovem mnenju negativno vplivala na globalni boj proti terorizmu in tudi na ravnanje z begunci. "Napačno je povezovati radikalizem in terorizem z eno določeno religijo," so sporočili z indonezijskega zunanjega ministrstva.
