Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da se je v telefonskem pogovoru s tunizijskim predsednikom Bejijem Saidem Essebsijem zavzela za hitrejšo in bolj učinkovito deportacijo Tunizijcev.
Napadalec, ki je v ponedeljek s tovornjakom namerno treščil v stojnice na božičnem sejmu v Berlinu, je mrtev. V Milanu ga je ustrelil 29-letni italijanski policist Luca Scata. Takoj po njegovi smrti je teroristična organizacija Islamska država (IS) objavila posnetek, na katerem 24-letni Tunizijec Anis Amri priseže zvestobo vodji IS Abu Bakru al Bagdadiju. Posnetek je bil najverjetneje posnet že jeseni.
Teroristični napad v Berlinu je sprožil nova vprašanja o varnostni politiki v Nemčiji in Evropi. Konkretneje, nekateri menijo, da bi lahko ali da bi morale nemške oblasti Amrija deportirati v rodno Tunizijo ali pa imeti vsaj vseskozi na očeh.
Deportirati so ga poskušali. Ker iz nekooperativne Tunizije niso prejeli njegovih dokumentov, so, nekateri pravijo po birokratsko, dvignili roke in Amriju pustile prosto pot.
11. septembra so maroški obveščevalci nemške kolege obvestili, da je Amri izjemno nevaren, da je pripravljen izvesti teroristični napad. Opozorilo so ponovili 11. oktobra. Ob upoštevanju njegove preteklosti, bi mnogi pričakovali, da ga bodo nemški obveščevalci imeli 24 ur na dan pod drobnogledom. Amri je bil v Italiji zaprt na štiriletno zaporno kazen zaradi požiga in nasilništva, po prihodu v Nemčijo pa je iskal možnost za nakup orožja, gibal pa se je v krogih islamskih skrajnežev.
Preiskovalci zdaj preverjajo, ali je bil Amri t.i. volk samotar, »speči terorist«, ki se je odzval na spletno propagando IS. Manjša verjetnost je, da je bil vpet v širšo mrežo, toda tudi ta različica ni nemogoča.
