Nemške oblasti so kot osumljenca za napad v Berlinu identificirale kot 24-letnega Tunizijca Anisa Amrija.
Razpisali so nagrado 100.000 evrov za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije.
Nemško protiteroristično sodišče je danes kot osumljenca za ponedeljkov teroristični napad s tovornjakom na božičnem sejmu v Berlinu identificiralo 24-letnega Tunizijca Anisa Amrija. V tiralici so zapisali, da je lahko "nevaren in oborožen". Dodali so, da je visok 1,78 metra in težak okoli 75 kilogramov ter da ima črne lase in rjave oči.
Tunizijska protiteroristična policija zaslišuje člane njegove družine, in sicer njegova starša. Amri ima sicer tudi štiri sestre in brata. Iz Tunizije je odšel leta 2011 ter do lani živel v Italiji, je, po poročanju agencije AFP, še povedal neimenovani varnostni vir.
Amri pa ni bil v zadnjem obdobju le zelo mobilen, ampak je tudi uporablal veliko imen in vzdevkov. V Berlinu, denimo, je bil oblastem znan kot Ahmad Z. Ali Mohamed H., ki je prišel iz Egipta. Ob drugih priložnostih , pa se je lažno predstavljal, da prihaja iz Libanona, piše Spiegel.
30 julija je policija Amrija prestregla med preverjanjem potnikov na medkrajevnem avtobusu, ki je vozil v mesto Friedrichshafen. Policija je takrat ugotovila, da je bila zanj izdana odločba o deportaciji. Skladno z uredbo okrajnega sodišča v Ravensburgu, so ga premestili v zbiri center, kjer naj bi počakal na deportacijo. Dva dni pozneje pa so ga od tam izpustili, in deportacije niso izvedli.
Uradniki niso mogli opraviti deportacije, ker Tunizijec ni imel potnega lista in so od oblasti v Tuniziji zahtevali nadomestne dokumente, da bi končno lahko opravili repatriacijo. Kot je povedal notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Ralf Jäger, so tunizijske oblasti najprej oporekale njegovemu državljanstvu, pozneje pa je zavlačevale z izdajo zahtevanih dokumentov, še piše Spiegel.
Nemški mediji, ki se sklicujejo na policijske vire, poročajo, da je Tunizijec Anis A. nekaj časa kod podnajemnik prebival pri Bobanu S., ki je takrat rekrutiral džihadiste v Dortmundu. Boban S. ima po pisanju nemških medijev nemško in srbsko državljanstvo.
V Berlinu so medtem znova odprli božične sejme, postavili so le betonske ograde.
Boban S., ki so ga aretirali novembra letos, je po aretaciji priznal, da je pripadnik Islamske države. Kot piše Sűddeutsche Zeitung se je osumljenec za napad v Berlinu povezal s krogom salafističnega pridigarja Abu Waalae, ki so ga aretirali skupaj z Bobanom in še štirimi drugimi srkajneži. Srbski državljan je po takratnih navedbah v medijih, bil zadolžen za to, da nove rekrute poučuje arabski jezik in radikalne arabske norme.
Abu Waala je sicer v Nemčiji pridigal o tem, da je treba oditi na vojskovanje v Sirijo, in velja najvišjega predstavnika ISIS-a v Nemčiji.
Več kot 500 sledi
Islamska država je medtem prek svoje agencije Amaq že prevzela odgovornost za napad v Berlinu in zatrdila, da je bil voznik njihov vojak. Vendar te navedbe zaenkrat še ni mogoče preveriti.
Nemški mediji so danes poročali, da policija po vsej državi išče domnevnega storilca. Kot piše dnevnik Allgemeine Zeitung iz Mainza, naj bi šlo za Tunizijca, ki je policiji znan pod najmanj tremi imeni. V kabini tovornjaka so namreč našli dovoljenje za začasno prebivanje z njegovim imenom. Storilec naj bi bil ranjen, saj naj bi v kabini prišlo do spora. Policija je našla tudi sledi DNK, ki naj bi kazale na to.
Nemška policija je objavila, da ima več kot 500 sledi, ki bi lahko pomagale pri identifikaciji moškega, ki se je s tovornjakom zaletel v stojnice in hišice božičnega sejma v Berlinu in pri tem ubil 12 in ranil 54 ljudi.
Med mrtvimi osebami je tudi registrirani voznik tovornjaka vlačilca, 37-letni poljski državljan Łukasz Urban. Nemški tabloid Bild, ki se sklicuje na anonimne vire, piše, da je bil Urban ubit v trenutku, ko se je tovornjak ustavil. Zato domnevajo, da se je verjetno boril z neznanim voznikom, vse do trenutka, ko je tovornjak zapeljal v gručo ljudi na božičnem sejmu. Preiskovalci domnevanjo, da je Urban poskušal prevzeti nadzor nad vozilom, da bi preprečil še večjo tragedijo, piše Bild. Voznika naj bi napadalec večkrat zabodel in nato še ustrelil.
Pripada salafistično-islamistični sceni
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes potrdil, da iščejo novega osumljenca v povezavi s ponedeljkovim terorističnim napadom v Berlinu, a izpostavil, da je še prezgodaj za ugibanja o njegovi identiteti. "Iščemo novega osumljenca, ki pa ni nujno napadalec," je povedal.
De Maiziere želel potrditi ugibanja medijev, da je osumljenec tunizijski prosilec za azil s povezavami s skrajno skupino Islamska država, ki je v torek prevzela odgovornost za napad, v katerem je bilo na božičnem sejmu ubitih 12 ljudi, 49 pa ranjenih.
Konservativni poslanec Stephan Meyer je na isti novinarski konferenci medtem potrdil, da je osumljenec iz Tunizije in da ga opazuje policija. Kot je povedal po seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, gre očitno za "potencialno nevarnega osumljenca, ki je znan oblastem in pripada salafistično-islamistični sceni".
Notranji minister zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Ralf Jäger je nato na izredni novinarski konferenci povedal, da je bila zaradi načrtovanja napada proti Tunizijcu že uvedena preiskava. Pripravljal je "resno nasilno dejanje proti državi", je dodal. Po njegovih besedah so predstavniki protiterorističnih enot nazadnje novembra letos izmenjali informacije o njem.
Povedal je še, da je Tunizijec, ki ga mediji imenujejo Anis ali Ahmed A., v Nemčijo prispel julija lani in da je letos živel v Severnem Porenju-Vestfaliji, od februarja pa tudi v Berlinu. Junija letos so zavrnili njegovo prošnjo za azil, a ga niso mogli izgnati iz države, ker ni imel potovalnih dokumentov. Tunizija je dolgo zanikala, da bi bil njihov državljan, tako da so šele danes prejeli njegove dokumente, je dodal.
Meyer, poslanec Krščansko-demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, je sicer še dodal, da ta primer potrjuje prizadevanja njegove stranke, da bi Tunizijo, Maroko in Alžirijo uvrstili med varne države, s tem pa državljani teh držav praviloma ne bi bili upravičeni do azila. Predlog zakona že nekaj mesecev stoji v zgornjem domu parlamenta zaradi zaskrbljenosti nad stanjem človekovih pravic v teh državah.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
