Novice Svet24

V prvih šestih mesecih leta 2016 so evropske države sprejele 495.000 prošenj za azil, največ od državljanov Sirije, Iraka in Afganistana. Po podatkih Eurostata so odobrili prošnje 293.000 prosilcem, samo v Nemčiji so jih 256,715 prejetih do junija odobrili 174,230. Konec letošnjega junija se je v predalnikih evropskih birokratov nahajalo še okoli 1,1 milijona prošenj za azil.

Japonska kot nasprotje Evrope

Novinarji Reutersa pa so pod drobnogled vzeli stanje glede migrantov na Daljnem vzhodu. Natančneje, na Japonskem. In ugotovitve so – glede na siceršnje število in stisko beguncev v evropskih državah porazne. Japonska je leta 2015 obdelala 14.000 zahtev, komaj 27 srečnikov pa je dobilo azil. Leto dni kasneje so številke še nižje: 11 prosilcev je dobilo azil.
Ni skrivnost, da je Japonska družba konzervativna in homogena, migrante iz Bangladeša, Indije in podobnih držav pa obravnavajo kot – odpadnike. Raziskave kažejo , da bo Japonska do leta 2060 izgubila polovico delovno sposobnega prebivalstva in s tem tudi status supersile. Zato so nekateri politiki že začeli pozivati k bolj odprtim kriterijem za sprejem migrantov, čemur pa številni enako ostro nasprotujejo.

Reuters

Ujeti v omejitvah: 17-letnik piše pisma, odgovora nobenega

Japonska ni prav nič prijazna tudi do otrok imigrantov. Reuters tako opisuje primer mladega Indijca Gursewaka Singha. Rojen je bil na Japonskem, govori le japonski jezik, nikoli ni zapustil Japonske, pa vendar ga Japonska ne želi.

Reuters

Indijec je japonskemu pravosodnemu ministrstvu prvo pismo napisal, ko je štel rosnih deset let. In od takrat je napisal že najmanj 50 pisem, odgovora pa ni dobil nobenega. V pismih prosi ministrstvo, da njemu in njegovi družini prizna, da so prebivalci japonske ter jim podeli vize. Starši na Japonskem živijo že od 90-let minulega stoletja, v Indijo se nihče ne želi vrniti, saj so Japonsko vsi vzljubili. In dokler status družine ne bo rešen, to pomeni tudi, da ne smejo delati, da nimajo zdravstvenega zavarovanja ter da potrebujejo dovoljenje, če želijo potovati iz prefekture, v kateri bivajo. Nenapovedano jih lahko preverjajo nadzorniki za imigracijo in jih v primeru zaznanih kršite tudi kaznujejo.

Reuters

Gursewak je začasni status z vsemi omejitvami podedoval od staršev. Na Japonskem naj bi na v nerazrešenem statusu živelo okoli 4700 ljudi, od tega več kot 500 otrok.

Otroci imigrantov lahko obiskujejo državne šole, ki so večinoma brezplačne, za večino pa je študij na univerzi le oddaljen sen, saj starši ne smejo delati in si tudi ne morejo privoščiti šolnin. In kaj bo preostalo mladim v takšni situaciji? Da so nezaposleni ali pa začnejo delati na črno.

Ministrstvo je neizprosno

Gursewak se je vseskozi družil z Japonci, jezik govori tekoče in se smatra za Japonca. "Ne razumem, zakaj me Japonska ne sprejme," je povedal novinarjem Reutersa. Vendar pa so oblasti, zadolžene za imigrante, neobčutljive. Dejstvo, da so bili otroci imigrantov že rojeni na Japonskem ali da so tja prispeli še zelo mladi, jim v ničemer ne podeljujejo posebnega statusa. Na ministrstvu so neizprosni: nimajo zakonite pravice, da bi ostali na Japonskem, zanje še velja odlok o deportaciji.