Datum usmrtitev je okvirno določen. Najprej bi lahko Zeinab obesili že jutri, zato si Amnesty International, mednarodna nevladna organizacija, ki se bori za človekove pravice, si prizadeva, da bi tudi »velike sile« pritisnile na iranske oblasti.
Zeinab je bila stara 17 let, ko naj bi se z ubojem rešila nasilnega moža. Po policijski verziji je obsojena po prijetju priznala, da jo je mož napadel in da ga je z nožem zabodla v samoobrambi. V priporu naj bi jo policisti pretepali, tik pred izrekom sodbe pa je spremenila izpoved. Sodniku je povedala, da je umor zagrešil bratov mož, ki ji je obljubil, da bo oproščena, če bo priznala krivdo. Po islamski zakonodaji lahko namreč družina žrtve sprejme denar v zameno za kazen. Sodniki ji niso verjeli in so jo obsodili na najhujšo možno kazen.
Starši je niso sprejeli
Iran spada med vodilne države, ki še izvajajo usmrtitve. V lanskem letu so po podatkih Amnesty International usmrtili najmanj eno mladoletno osebo, na čakalni listi za eksekucijo pa jih je še najmanj 49.
Kalvarija Zeinab Sekaanvand, ki prihaja iz revne podeželske družine, se je pričela pri petnajstih. Zbežala je od doma in se poročila s Hosseinom Sarmadijem. Nekaj tednov po poroki jo je mož začel pretepati, tudi posiljevati. Prijavila ga je policiji, ki se ni zganila. Zahtevala je tudi ločitev od nasilnega moža, a je njen mož nasprotoval njeni prošnji. Zbežala je od moža in se vrnila k staršem, ki je niso bili veseli. Še več, razdedinili so jo in ji veleli, naj se vrne k soprogu.
Amnesty apelira na iransko pravosodje, da omili kazen 22-letnici. Iranska zakonodaja namreč omogoča, da mladoletnim omilijo kazen ali jih celo oprostijo ob določenih pogojih – če obtoženi trpijo za depresijo in ne razumejo »vsebine kaznivega dejanja«.
Pred usmrtitvijo jo je rešila nosečnost
Usmrtitev najstnice so sicer že preložili. Leta 2015 se je namreč v zaporu poročila in zanosila. Ker nosečnice ni dovoljeno usmrtiti, so izvedbo smrtne kazni preložili.
