Med sosedami so Slovenijo na lestvici prehitele Avstrija (19. mesto) in Italija (44. mesto), medtem ko sta se za njo uvrstili Madžarska (69. mesto) in Hrvaška (74. mesto). Za Slovenijo so poleg Hrvaške zaostale tudi ostale države nekdanje Jugoslavije. Makedonija je pristala na 68. mestu, Črna gora na 82., Srbija na 90. in BiH na 107. mestu.
Švici, ki je dobila skupno oceno 5,81 točke, do desetega mesta sledijo Singapur (5,72 točke), ZDA (5,70 točke), Nizozemska (5,57 točke), Nemčija (5,57 točke), Švedska (5,53 točke), Velika Britanija (5,49 točke), Japonska (5,48 točke), Hongkong (5,48 točke) in Finska (5,44 točke).
Slovenija je dobila skupno oceno 4,39 točke, kar je zadoščalo za uvrstitev na 56. mesto, tik za Turčijo (4,38 točke) in pred Filipini (4,36 točke), izhaja iz poročila, ta teden objavljenega na spletni strani WEF.
Slovenija si je najslabši oceni prislužila na področju razvitosti finančnega trga (118. mesto) in učinkovitosti trga dela (85. mesto). Najboljši oceni je medtem dobila za področje zdravja in osnovnega izobraževanja (16. mesto) ter višjega izobraževanja in usposabljanja (22. mesto). Sledila so področja inovacij (33. mesto), tehnološke pripravljenosti (35. mesto), infrastrukture (39. mesto), tržne učinkovitosti (42. mesto), razvitosti poslovanja (48. mesto), institucij (58. mesto), makroekonomskega okolja (58. mesto) in velikost trga (85. mesto).
Poročilo WEF med največjimi ovirami v Sloveniji izpostavlja davčna razmerja, neučinkovito državno birokracijo, restriktivno delovno zakonodajo, davčno ureditev in politično nestabilnost.
